Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6687cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 1790/2017-1012.07.2018Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja
UPRS sodba I U 1790/201624.01.2017Določba prvega odstavka 30. člena ZBPP daje prosilcu možnost, da si lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP. Vendar pa je pri upoštevanju oziroma neupoštevanju takega prosilčevega predloga treba najprej presojati ali je prosilčev predlog v skladu z načelom ekonomičnosti. Tudi po presoji sodišča ne more biti ekonomično, da bi se prosilcem določali odvetniki z drugih območij in ne z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno, saj bi s tem nastali večji stroški. Takšno odločanje je neekonomično in ne more biti racionalno. To ne more biti niti v primeru, če prosilec sam izbere odvetnika iz drugega območja. Ta možnost je prosilcem sicer dana, vendar pa želje prosilca po presoji sodišča ne morejo prevladati nad načelom ekonomičnosti, ki ga morajo v predmetnih postopkih zasledovati organi, ki odločajo po ZBPP.brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti
UPRS Sodba I U 179/2017-1421.11.2018Predmet sodne presoje je sklep prvostopenjskega organa, da se pritožba tožnice kot prepozna zavrže. Pritožba je bila vložena zoper odločbo z dne 27. 6. 2016, ki jo je tožnica prejela dne 30. 6.2016. Tožnica je pritožbo zoper odločbo z dne 27. 6. 2016 vložila priporočeno po pošti dne 14. 10. 2016, to je po izteku 8-dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel dne 9. 7. 2016. Glede na navedeno je bila pritožba tožnice vložena prepozno.inšpekcijski ukrep - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - pravočasnost pritožbe
UPRS Sodba I U 179/2016-923.03.2017Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nov objekt
UPRS sodba I U 179/201517.04.2015Za odločitev sodišča glede priznanja statusa begunca tretjemu in četrtemu tožniku je bistveno, da sta oba vojaška obveznika, da vojska izvaja mobilizacijo tudi na ulicah ter da je v Siriji vojna. Prav tako je pomembno dejstvo, da so zavrnjeni prosilci za azil, ki se niso odzvali vojaški obveznosti, ko so bili za to izpolnjeni pogoji, v izrazito nevarnem položaju ter da vojska izvaja zločine zoper civiliste.

Sodišče sodi, da tudi ostali tožniki izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa begunca, saj bi bili ob morebitni vrnitvi v Sirijo, kolikor bi jih legitimirali ter ob upoštevanju dejstva, da so Suniti, označeni kot politični nasprotniki režima. Po drugi strani pa bi jih teroristične organizacije oziroma uporniki, glede na to, da je bil prvi tožnik zaposlen v državni bolnišnici – torej je delal za Asadov režim, označili kot pripadnike režima, ob tem, da po nekaterih informacijah o izvorni državi prvemu tožniku, kot očetu vojaško obveznih fantov...
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - prosilec iz Sirije - zavrnitev služenja vojaškega roka - notranji oborožen napad
UPRS Sodba in sklep I U 1789/2018-1430.08.2018Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej (prva alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2), ker je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil takoj, ko je mogel. Enako velja za razlog, ki ga je toženka tudi navedla kot enega izmed razlogov za izkaz begosumnosti, in sicer, da tožnik nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji (tretja alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2). Gre namreč (tudi) za t.i. milejše oblike okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, in ki tudi veljajo za večino prosilcev za mednarodno zaščito.

Nadalje je nezadostna podlaga za pridržanje tožnika tudi dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v drugih državah. Že glede na ureditev po Dublinski uredbi je logično, da se je prosilec pred prihodom v državo članico nahajal v drugi državi članici. Se pa sodišče strinja s toženko, da pa ravno to vedenje tožnika (zapustitev Nemčije in Avstrije...
prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nedovoljen vstop v rs - prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi
UPRS Sodba I U 1789/2017-3505.06.2018Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
UPRS Sodba in sklep I U 1788/2018-1329.08.2018Za obstoj standarda očitnega dvoma v prosilčevo istovetnost ne zadostuje zgolj okoliščina, da prosilec ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo, pač pa je pomemben kriterij za ugotavljanje prosilčeve identitete tudi njegova utemeljitev, zakaj ne more predložiti originalov dokumentov.

Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - znatna nevarnost pobega prosilca - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
UPRS Sodba I U 1788/2016-2009.10.2019Za ugotavljanje namere prosilca, da zlorabi pravico po ZDIJZ, bi toženka morala prosilca soočiti z očitki glede njegove namere in mu dati možnost, da se do tega opredeli in da pojasni. Namesto tega oziroma brez tega pa se je tožena stranka opredelila, da zlorabe pravice očitno ni bilo oziroma da iz same zahteve ne izhaja. Indicev, da bi morda lahko šlo za zlorabo pravice oziroma za šikanozen značaj zahteve, je bilo že v prvostopenjskem aktu dovolj, za to, da bi toženka izpeljala ustrezen ugotovitveni postopek glede tega vprašanja.

Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebo, na katero se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku.
dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec
UPRS sodba I U 1788/201505.01.2016Na podlagi 10. člena ZBPP pravne osebe, ki opravljajo profitno dejavnost niso upravičene do BPP. Enako izhaja tudi iz sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah I Up 1059/2005 in X Ips 301/2014.brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
UPRS Sklep in sodba I U 1787/2018-2826.06.2019Za predlagano razveljavitev Javnega razpisa oziroma njegove točke 8.2.1. v ZUS-1 ni najti pravne podlage. V primeru Javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti za z zakonom opredeljen drugi akt kot predmet upravnega spora.

Tožnica ob zatrjevanju, da bi bilo treba kriterije v Javnem razpisu konkretizirati, spregleda, da se po 103. členu ZUJIK postopek javnega razpisa uporabi, ko vnaprej ni mogoče jasno določiti vseh kriterijev in zahtev, ki jih mora posamezni projekt oz. program izpolnjevati za dodelitev financiranja, kot to velja v primeru javnih pozivov, temveč se javne razpise uporabi tedaj, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih programov oz. projektov. Temu pa je bilo v primeru Javnega razpisa po presoji sodišča zadoščeno in so bili kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje opredeljeni z zadostno mero določnosti, obenem pa upoštevaje tudi standard, ki je običajen pri tovrstnih razpisih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obseg sodne kontrole
UPRS Sodba I U 1787/2016-724.08.2017Neprerekana dejstva potrjujejo, da tožnik za predmetno gradnjo, za katero ni sporno, da je zanje predpisano gradbeno dovoljenje, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, niti ga nikoli ni imel, kar pomeni podlago za ukrep iz 152. člena ZGO-1. Napačna klavzula o pravnomočnosti, ki je bila kasneje razveljavljena, pa ne pomeni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pač pa zgolj napačno ugotovitev prvostopenjskega organa o nastopu dejstva pravnomočnosti.inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
UPRS sodba I U 1787/201511.02.2016Namen norm, ki urejajo podelitev posebne pravice uporabe javne ceste za izvedbo javne prireditve, je lahko tudi varovanje posameznikovega interesa, da je posebna pravica uporabe javne ceste podeljena pod pogoji, ki jih določa zakon. Če je tako in če uporabnik javne ceste izkaže, da ima omejitev splošne rabe javne ceste s pravico posebne rabe neposreden vpliv na izvrševanje drugih njegovih pravic, bo s tem lahko utemeljil osebno in neposredno pravno korist, ki je po 4. odstavku 43. člena ZUP podlaga za njegovo udeležbo v postopku.dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - stranski udeleženec - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra - pravni interes - stvarno premoženje občine
UPRS sodba I U 1786/201527.09.2016Čeprav so tožniki v vlogi res izrecno navedli, da vlagajo pritožbo skladno z 235. členom ZUP in še zahtevo na podlagi 43. člena ZUP, da se jim prizna pravica udeležiti se inšpekcijskega postopka kot stranskim udeležencem, takšna pravna kvalifikacija zahtevka s strani tožnikov ne odvezuje organa od pravilne uporabe prava glede na relevantno dejansko stanje. Kolikor je pritožbeni rok še odprt, se razlog za obnovo postopka v zvezi z udeležbo v postopku lahko uveljavlja s pritožbo.inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega intervenienta
UPRS Sodba I U 1785/2017-1921.02.2019Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.

Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
UPRS Sodba I U 1785/2016-1809.01.2019Iz tožnikove delovne knjižice izhaja, da je bil tožnik v RS zaposlen od 6. 11. 1991, iz uradne evidence o dovoljenjih za prebivanje izhaja, da je tožniku prenehala prijava stalnega prebivališča 26. 2. 1992, vendar je imel tožnik po izbirsu prijavljeno začasno prebivališče v RS. Tožnik razlogov upravičene odsotnosti ni izkazal. Tožnikov odhod iz RS leta 1994 ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoj dejanskega življenja - upravičena odsotnost
UPRS sodba I U 1785/201516.05.2016Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - zavrženje vloge
UPRS sodba I U 1785/201401.09.2015Poslovno sodelovanje, če le-to res obstoji, se zlahka dokazuje z listinami, poslovno korespondenco itd. Običajno je tudi, da se na koncu takega poslovanja preverijo opravljene storitve oziroma dobave. Ker v primeru spornega računa ni bilo tako, se sodišče strinja z davčnima organoma, da je tožnik z akceptiranjem neverodostojne poslovne listine od poslovno neobstoječega zavezanca nezakonito izkazoval terjatev za vstopni DDV in s tem na nezakonit način zniževal svojo davčno obveznost oziroma uveljavljal vračilo vstopnega DDV.DDV - dodatna odmera DDV - z namenom uveljavljanja davčnih ugodnosti izdan račun - poslovno sodelovanje - dokaz z listinami
UPRS Sodba I U 1784/2017-906.02.2018Tožnik je s tožbo sodišču predlagal, da se mu poleg že priznanih stroškov in nagrade dodatno prizna še znesek 53,56 EUR. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - odločanje v sporu polne jurisdikcije
UPRS sodba I U 1784/201628.03.2017ZSDP-1 ugotavlja, da sta podlagi za zavarovanje dve. Deloma se podlaga nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), deloma na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Podlaga za takšno zavarovanje je določena v sedmem odstavku 50. člena ZSDP-1, ki določa pravico staršev do krajšega delovnega časa in s tem tudi pravico do plačila prispevka za socialno varnost zaradi starševstva. V takem primeru lahko starš koristi krajši delovni čas, ki mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - vodenje poslovnih knjig

Izberi vse|Izvozi izbrane