Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6160cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTMwMg==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba II U 142/201503.12.2015V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno opremo - priključitev na komunalno opremo
UPRS sodba II U 172/201513.01.2016Ponudbo prodajalke sta skupaj sprejela dva ponudnika. Za sprejemnico ponudbe je nesporno izkazano, da je lastnica sosednjega zemljišča, torej sama izpolnjuje pogoj za prednostno upravičenko po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Sprejemnik ponudbe pa je član kmetijskega gospodarstva, katerega nosilka je sprejemnica ponudbe ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, torej uporablja vsa zemljišča, ki so vključena v kmetijo. Glede na navedene dejanske okoliščine sta lahko oba podala skupno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča ter lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter kot kupca skupaj skleneta kupoprodajno pogodbo in postaneta solastnika kupljenega zemljišča v okviru istega kmetijskega gospodarstva.promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - skupna ponudba
UPRS sodba III U 176/201522.07.2015Določba 3. točke drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti štejejo le izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje. Navedeno pomeni, da zavarovalnine, ki izhaja iz zavarovanja premoženja, ni mogoče šteti med občasne neperiodične dohodke na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre. Zavarovalnina, ki se nanaša na škodni dogodek zavarovanega premoženja prosilca, namreč pomeni le povrnitev škode, ki je nastala na premoženju prosilca, s katero se premoženje prosilca ni povečalo, niti se zaradi odprave škode ni povečal njegov dohodek.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - neperiodični občasni dohodek - zavarovalnina - obrazložitev odločbe
UPRS sodba III U 151/201511.09.2015Izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je obligatoren, pri tem pa razen ustavitve, odstranitve in vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje oz. drugačne sanacije objekta ni predvidenih drugih ravnanj. Zakonska določba gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto prepisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep.

Zgolj s splošnim sklicevanjem, da dimenzije objekta ustrezajo dimenzijam, predpisanim za enostavni objekt in s predlaganim dokazom s postavitvijo izvedenca gradbene in geodetske stroke ugotovitev inšpektorja glede lege in dimenzij spornega objekta tožnika ne moreta izpodbijati.

Upravni inšpekcijski postopek ne pozna instituta zastaranja, saj ga ne določajo niti ZGO-1, niti ZIN, kakor tudi ne ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zastaranje
UPRS sodba III U 163/201502.10.2015Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.dohodnina - odmera akontacije od dohodnine - poklicna renta - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja
UPRS sodba III U 110/201520.11.2015Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ročno vodene evidence popravka ali izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva na dan 25. oziroma 26. 2. 1992 ne izkazujejo in da je tudi iz računalniško vodene evidence registra stalnega prebivalstva razvidna odjava stalnega prebivališča dne 28. 1. 1996 in ne na dan 25. oziroma 26. 2. 1992, da popravkov datumov prijav in odjav stalnega prebivališča v računalniško vodeni evidenci ni, morebitno brisanje podatkov pa bi bilo v računalniško vodeni evidenci razvidno.

Iz ZPŠOIRSP ne izhaja, da bi bil upravni organ pri odločanju o zahtevku za določitev denarne odškodnine vezan na dopolnilno odločbo, zato sodišče meni, da lahko samostojno ugotavlja na podlagi uradnih evidenc, v katerem časovnem obdobju je trajalo stanje izbrisa.

Če bi tožnik v februarju 1992 res izgubil pravico do stalnega prebivališča, bi moral pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje, ni pa zabeleženo, da bi ga pridobil,...
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine - obdobja izbrisa - dopolnilna ugotovitvena odločba
UPRS sodba III U 155/201509.12.2015Glede na to, da je prvostopenjski organ upošteval dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, pri čemer je glede na opis dejanja tudi ugotovil, da je tožnik zaradi tega neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem, je to zadosten razlog za to, da je podana okoliščina iz 1. alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ki kaže na nezanesljivost in s tem v zvezi okoliščine, ki so navedene v tožbi in so tožniku v prid, ne morejo odtehtati tega, da je šlo za storitev kaznivih dejanj, kjer je bilo nasproti drugim osebam uporabljeno nevarno orodje.odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
UPRS sodba III U 146/201502.12.2015Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto.

Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv - ocena komisije za spremljanje poskusnega dela - načelo zaslišanja stranke
UPRS sodba III U 161/201509.12.2015Sodna presoja izpolnjevanja kriterijev, kdaj je strokovno delo nekoga prepoznavno po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev, katere so pomembne domače in tuje nagrade in priznanja ter kaj se šteje za kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise ali vrednotenja v strokovni literaturi, je zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje navedenih kriterijev.

Čeprav je sodna presoja v navedenem primeru zadržana, pa je vseeno potrebno upoštevati tudi ustavno pravico do enakega varstva pravic, ki vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, mora obrazložitev omogočiti njen preizkus s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka...
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - izpolnjevanje pogojev - obrazložitev odločbe
UPRS sodba III U 18/201516.10.2015Tujec mora za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče po določbah ZUSDDD najprej izpolnjevati pogoje, določene v 1. členu. Šele če te pogoje izpolnjuje, upravni organ preveri morebitno tujčevo predkaznovanost za kazniva dejanja, ki so v 3. členu ZUSDDD posebej našteta ter, v kolikor ugotovi, da je bil že kaznovan za kazniva dejanja, oceni posledice, ki bi jih imela zavrnitev prošnje za dovoljenje za stalno prebivanje za tujca glede na njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo.

Pri pogoju dejanskega neprekinjenega življenja je potrebno šteti kot upravičeno odsotnost tisto, ki je v neprekinjenem trajala najdlje leto dni in ne le 60 dni.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji
UPRS sodba III U 101/201513.11.2015ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem...evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
UPRS sodba III U 119/201513.11.2015Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja,...hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
UPRS sodba III U 169/201510.07.2015Po tretjem odstavku 120. člena ZZK-1 obnova zemljiškoknjižnega postopka ni dovoljena. Zato je pravilna presoja toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik s tožbo v upravnem sporu, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova zemljiškoknjižnega postopka
UPRS sodba III U 129/201501.07.2015Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko brezplačna pravna pomoč z

zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.



ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je za dodelitev BPP v konkretni situaciji potrebno uporabiti posebno ureditev dodelitve BPP, ki dodelitve le te v fazi pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje v osebnem stečaju
UPRS sodba III U 145/201501.07.2015Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - zahteva za preiskavo - obrazložitev odločbe
UPRS sodba III U 103/201529.05.2015Za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - obrazložitev odločbe - odločanje po prostem preudarku
UPRS sodba III U 14/201501.07.2015ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.koncesija - odvzem koncesije - odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo - razlog za odvzem - neporavnanje koncesijskih dajatev v določenem roku
UPRS sodba III U 106/201501.07.2015V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP
UPRS sodba III U 180/201503.09.2015Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem...brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka - oprostitev plačila stroškov postopka
UPRS sodba III U 191/201503.09.2015Določbe ZBPP, ki jih je tožena stranka uporabila, sicer ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pri odločanju po VII. in X. poglavju ZBPP pravico do izjave v postopku, to pa ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP v ZBPP izključena. V predmetni zadevi je nespoštovanje določbe prvega odstavka 9. člena oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti med strankami je ostalo sporno vprašanje glede zastaranja terjatve, saj tožeči stranki v postopku pred organom prve stopnje ni bilo omogočeno uveljavljanje ugovora zastaranja.brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke

Izberi vse|Izvozi izbrane