Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1937/201227.12.2012Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožnikovi prstni odtisi že posredovani v bazo EURODAC s strani Romunije. To pa je okoliščina, zaradi katere lahko tožena stranka prosilcu omeji gibanje.mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
UPRS sodba I U 1936/201403.02.2016Pri odločitvi o (izjemnem) vpisu v višji letnik gre brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem in zato ima tožnica zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na to, da ima torej tožnica možnost sprožiti upravni spor, bi moral prvostopenjski organ, ob smiselni uporabi določb ZUP, v obravnavani sporni zadevi izdati odločbo (in ne sklep), upoštevajoč določbe ZUP o obrazložitvi upravnih odločb in odločbo tožnici, v skladu z določbami 87. člena ZUP, tudi osebno vročiti.

Izpodbijani akt ne vsebuje vseh obveznih sestavin upravne odločbe po 214. členu ZUP. Čeprav tožničinemu zahtevku ni bilo ugodeno, izpodbijani sklep ne vsebuje niti dejanske, niti pravne obrazložitve. V izpodbijanem sklepu so navedeni razlogi za odločitev, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov.
vpis v višji letnik - obrazložitev odločbe - osebna vročitev
UPRS sodba I U 1936/201120.06.2012Prvostopenjski organ bi glede na poslane listine o poslovodstvu in odpovedi pogodbe za zasebno varovanje, ki jih je tožnik poslal pred začetkom upravnega postopka, glede na določbo 4. točke 2. odstavka 74. člena ZZasV-1 v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZZasV-1 in ob upoštevanju tudi sodne prakse, v dokazno oceno moral vključiti tudi dejstva v zvezi z morebitno neveljavnostjo starejše pogodbe za opravljanje zasebnega varovanja na predmetnem varovanem območju. V tem elementu je bilo torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in v tem elementu je imel tožnik le navidezno možnost, da se je izrekel o ključnem dejstvu pred izdajo odločbe, čeprav bi pristojni organ ta vidik spora lahko razčistil, ne da bi ogrozil učinkovito izvajanje inšpekcijskega ukrepa. Prvostopenjski organ je torej kršil procesno določbo 2. in 3. točke 214. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZZasV-1. Tudi drugostopenjski organ ni odgovoril na obravnavni pritožbeni ugovor, zaradi česar je...ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
UPRS Sodba I U 1934/2017-1210.09.2018Po ZNISESČP je bistveno to, da je Republika Slovenija za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, s tem zakonom prevzela poplačilo obveznosti banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo (2. člen ZNISESČP). Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja.

Prenos sredstev ni bil avtomatičen, ampak odvisen od varčevalcev, saj je po predpisih FBiH obstajala možnost izbire med devizno vlogo ali certifikatom.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
UPRS Sodba in sklep I U 1932/2017-1406.10.2017Tožeča stranka nastanek škode, ki bi lahko nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta, dodatno opisuje v tožbi, vendar ne pove, zakaj teh navedb ni navedla že v prvostopenjski odločbi. S svojimi pavšalnimi navedbami v prvostopenjski odločbi, da razkritje dokumenta lahko škodi bilateralnim odnosom med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo na področju zaščite slovenske manjšinske skupnosti v Avstriji, tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni izpolnila.informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - začasna odredba
UPRS sodba I U 1931/201402.09.2015V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije (RS) do tožnice iz naslova stroškov izvršilnega postopka, ki jih je bila tožnica po sklepu sodišča dolžna povrniti nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjeni sklep sodišča izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.

Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na...
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev republike slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
UPRS Sodba I U 1930/2018-2309.07.2019Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.

Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine
UPRS sodba I U 1930/2014, enako tudi I U 1025/2014, I U 1034/201424.03.2015Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se po odločbi Ustavnega sodišča U-I-125/14 z dne 19. 2. 2015 nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero zadevne davčne obveznosti.davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
UPRS Sodba I U 193/2018-1023.05.2019Gola trditev, ki ni oprta na noben dokaz oziroma ni taka, da je po naravi ne bi bilo mogoče dokazati, ne more zadoščati za sklepanje o skrbnosti toženkinega ravnanja.ugovor zoper registracijo znamke - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
UPRS sodba in sklep I U 193/201710.02.2017Tožena stranka napotkom sodišča v ponovljenem postopku ni sledila, na kar v tožbi utemeljeno opozarja tudi tožnik, ker je ob reševanju pritožbe v konkretnem primeru očitno zmotno ocenila kot irelevantne vse tožnikove navedbe in dokazne predloge v zvezi z uveljavljanjem načela prepovedi nevračanja (non refoulement), ki jih je tožnik kot stranka v postopku neuspešno uveljavljal tako v pritožbenem postopku, kot tudi že pred tem v ponovljenem postopku pred organom prve stopnje.tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - načelo nevračanja - napotki sodišča - obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa
UPRS Sodba I U 193/2016-2016.05.2017Izpodbijana odločba je ugotovitvena, kar pomeni, da z njo tožnici davčna obveznost ni bila odmerjena. Ugotavlja se zgolj njeno ravnanje v nasprotju z določbami ZDavP-2, ker v letih 2007 in 2008 davčnemu organu ni predložila pravilnih podatkov za odmero dohodnine. Zato so nerelavantni ugovori, ki se nanašajo na samo odmero davka. Ta bo namreč predmet obnovljenega postopka odmere dohodnine za posamezni leti.

Podatki spisov ne potrjujejo tožbenih trditev o neizvedbi predloženih dokazov. V razlogih izpodbijane odločbe namreč prvostopenjski davčni organ ob obrazloženi delni zavrnitvi dokaznih predlogov (zaslišanje prič) obrazloženo oceni vse pridobljene in po tožnici predložene listinske dokaze. Razlogi, s katerimi davčni organ utemeljuje dvom v resničnost zatrjevanih dejstev, so v izpodbijani odločbi izčrpno in prepričljivo obrazloženi, kar sodišču omogoča učinkovit preizkus zakonitosti izpodbijane odločitve. V konkretnem primeru gre torej za drugačno...
davčni inšpekcijski nadzor - ugotovitvena odločba - dokazovanje - dokazno breme - zaslišanje priče - načelo materialne resnice
UPRS sodba in sklep I U 1928/201404.07.2016Izrek izpodbijane prvostopne odločbe ne zadosti procesnemu standardu jasnosti in določnosti vsebine izreka po ZUP. Prvostopenjski organ bo moral v ponovljenem postopku razčistiti, kakšen zahtevek je tožnica sploh vložila in nato o zahtevku oziroma zahtevkih odločiti.vpis v letnik - prenehanje izvajanja nekdanjega univerzitetnega programa - odločitev o priznanju izpitov - izrek odločbe
UPRS sodba I U 1928/201219.03.2013Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - nova naložba - datum izvedene naložbe - verodostojna listina - tožbena novota
UPRS Sodba I U 1927/2017-923.10.2018Organ je ugotovil, da obravnavani objekt stoji v varovalnem območju kulturne dediščine in vplivnem območju voda - podzemnih voda, ter da tožnik ni pridobil soglasij pristojnih služb. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja oziroma jim ne oporeka. Tako že iz tega razloga objekta ni mogoče šteti za enostaven objekt. Zato ni relevantno, ali je sporni objekt po oblikovnih pogojih oziroma merilih mogoče šteti za (manj) zahteven objekt ali ne.inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vplivno območje - kulturna dediščina
UPRS sodba I U 1927/201410.11.2015V upravnem sporu ostaja sporno, kdaj je tožnik odsvojil delnice BBBB: na dan sklenitve družbene pogodbe pri notarju ali na dan, ko je bila družba A. d.o.o. vpisana v sodni register. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna pravilnost odločitve, da se tožniku odmeri sporni davek za leto 2008. Po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se je davčni organ pri ugotavljanju časa odsvojitve spornega kapitala skliceval na neustrezen del 102. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru je bila sklenjena družbena pogodba o ustanovitvi družbe A., s katero je tožnik v to družbo kot osnovni vložek vložil delnice BBBB. Tudi po mnenju sodišča predstavlja omenjena pogodba tisti pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do odsvojitve kapitala v smislu 94. člena ZDoh-2. Trditev tožnika, da družba A. d.o.o. pred vpisom v sodni register ni imela lastnosti pravne osebe, torej sploh ni mogla sprejeti odtujenega kapitala, ne drži. Res je, da gospodarska družba pridobi pravno...davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustanovitev gospodarske družbe - delnice kot osnovni vložek - čas odsvojitve kapitala - sklenitev družbene pogodbe - vpis družbe v sodni register - preddružba
UPRS Sodba I U 1926/2018-1430.05.2019Glede na to, da je tožnik s svojo zahtevo z dne 16. 4. 2018, ki jo je upravni organ prejel 17. 4. 2018, izrecno zahteval priznanje statusa prestopnika iz JLA v oborožene sile Republike Slovenije, nato pa s pritožbo zoper izpodbijani sklep ponovno zahteval, naj se mu izda potrdilo o prestopu, pri čemer sedaj v tožbi ponovno in izrecno navaja, da je bila ta njegova zahteva brez podlage izenačena z zahtevkom za priznanje statusa vojnega veterana, namesto da bi se obravnavala kot ločen zahtevek in ločen upravni postopek, po presoji sodišča ni osnove za interpretacijo, da je tožnik po vsebini s svojo zahtevo dejansko uveljavljal status vojnega veterana. Tožnikovo zahtevo je torej treba presojati takšno, kot je bila vložena: kot zahtevo za priznanje statusa prestopnika iz JLA v oborožene sile Republike Slovenije.status vojnega veterana - status pristopnika iz jla v to - zavrženje vloge - upravna zadeva
UPRS sodba I U 1926/201406.04.2016Tožnik ni zapustil Republike Slovenije zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (1. alineja tretjega odstavka 3.č člena ZUSDDD), čeprav je bil izbrisan. Za ta razlog mora biti podana vzročno posledična povezava med izbrisom in zapustitvijo Republike Slovenije, tožnik pa je Republiko Slovenijo zapustil, ker je izgubil zaposlitev.dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije
UPRS Sodba I U 1925/2017-805.06.2019Zgolj to, da posameznik ni bil sovražnik Osvobodilne fronte, ne pomeni isto kot aktivno dalj časa trajajoče ravnanje v prid osvobodilnih sil.državljanstvo RS - ugotavljanje državljanstva - uporaba predpisov - domneva nelojalnost
UPRS sodba I U 1925/201309.07.2015Nagrajevanje z nakupnimi delniškimi opcijami v odvisnosti od razmerja med opcijskim upravičencem in opcijskim zavezancem je obdavčeno po 1. oziroma po 4. alineji prvega odstavka 15. člena ZDoh, pri čemer se je kot nastop davčno relevantnega dogodka upoštevala realizacija opcijske pravice. Realizacija opcije v primeru prenosljivih delniških nakupnih opcij pa ni nujno v pridobitvi delnic. Z vidika prvotnega opcijskega upravičenca predstavlja prodaja opcije le drugačno obliko realizacije opcijskih pravic in je bila zato enako kot izvršitev opcije s pridobitvijo delnic kot osebni prejemek podvržena obdavčitvi po določbah 15. in 16. člena ZDoh.

Davčni zavezanci imajo pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani; pri tem jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Poslov niso dolžni voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu...
davek od dohodkov pravnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodnina - akontacija dohodnine - delniške nakupne opcije - dohodek od odsvojitve opcij - za obdavčitev relevanten dogodek - nastanek davčne obveznosti - navidezni pravni posel - izločitev uradne osebe
UPRS Sklep in sodba I U 1924/2017-1410.09.2019Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je pri tožnici podan subjektivni element, to je četrti pogoj iz 17. točke te obrazložitve in zaključil, da je tožnica sodelovala pri davčni goljufiji. Iz v postopku ugotovljenih okoliščin je celo zaključil, da je storitve, glede katerih je prejela račune od družbe C. d.o.o. in glede katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, opravila tožnica sama. Zato je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV iz 1. točke 17. točke te obrazložitve, to je, da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca. S tem, ko je tožnica pridobila račune od družbe C. d.o.o. za storitve, ki jih je opravila sama, bi morala vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa, kar pomeni, da tožnice ne izpolnjuje pogoja za odbitek DDV tudi po 4. točki. Tudi po presoji sodišča je odločitev...davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu

Izberi vse|Izvozi izbrane