Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6160cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba in sklep I U 1964/201013.04.2011Razlog, zaradi katerega je sodišče tožbi ugodilo, se nanaša na napako oziroma pomanjkljivost v obrazložitvi glede ključnega ugovora tožnikov, ki ga tožnika uveljavljata skozi ves čas postopka in ga tudi organ druge stopnje ni v zadostni meri obravnaval in vključil v obrazložitev, zaradi česar upravne odločne ni mogoče v celoti preizkusiti oziroma drugostopenjski organ ni presodil vseh pritožbenih navedb. Obrazložitev po oceni sodišča ni zadostna z vidika koncepta usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po ZUOPP. Cilji in načela vzgoje in izobraževanja otrok po ZUOPP so med drugim: enake možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok, individualiziran pristop, kontinuiranost programov vzgoje in izobraževanja, vključevanje staršev v proces vzgoje in izobraževanja, organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja.usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - obrazložitev odločbe - koncept usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po ZUOPP
UPRS Sodba I U 1962/2017-819.03.2019Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.

Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem razpisni pogoji - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
UPRS Sodba I U 1960/2017-1210.11.2017Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
UPRS sodba I U 1960/201405.05.2015Po uveljavljeni sodni praksi nogometno igrišče predstavlja pozidano zemljišče, zato njegovo vračilo ni mogoče, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za nepremičnino, na kateri bi se nahajalo nogometno igrišče per se, temveč za nepremičnino, ki se nahaja izven ograje, torej izven ograjenega nogometnega igrišča, zato bi v tem primeru lahko prišlo v poštev (le) uveljavljanje ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, po kateri nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.denacionalizacija - vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nogometno igrišče
UPRS Sodba I U 196/2017-1318.10.2017Na pravilnost izpodbijane ugotovitve davčnega organa (kršitev 10. člena ZDavP-2, ki davčnim zavezancem nalaga, da morajo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka) zaslišanje prič, ki ga sodišču predlaga tožnik, ne more vplivati in je tudi nepotrebno. Nepopolnih, neresničnih in nepravilnih listin, ki jih je v predmetni zadevi davčnemu organu predložil tožnik, ne morejo nadomestiti izjave predlaganih prič. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 pa se predvideva za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.

Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZDavP-2...
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - zastaranje - dokazovanje - zaslišanje priče
UPRS sodba I U 153/2016, enako tudi I U 195/2016 in I U 196/201630.03.2016Bistveni razlog za razrešitev odvetnika je dejstvo, da tožnik niti v treh mesecih po imenovanju novega odvetnika slednjemu ni podelil pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega je bil odvetnik s strani tožene stranke določen za izvajalca BPP. Pooblastilo ima namreč poseben pravnoposlovni namen, brez katerega odvetnik sploh ne more začeti opravljati svojega dela. Na podlagi pooblastila je odvetnik upravičen, da v imenu in na račun pooblastitelja opravlja procesna dejanja v postopku. Tožnik ne zanika, da pooblastila ni podpisal, njegova pojasnila, zakaj dogovor z odvetnikom ni bil mogoč, pa dodatno utemeljujejo krivdne razloge na njegovi strani. Sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da nepodelitev pooblastila v konkretnem primeru predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na stani upravičenca, zaradi katerega...razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči - podelitev pooblastila
UPRS sodba I U 196/201505.04.2016S tem, ko je davčni organ presojal rezidentski status tožnika kot rezidenta Republike Slovenije, pri tem pa ni uporabil določb ZDoh-2, pač pa Konvencijo med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je napačno uporabil materialno pravo. Rezidentski status se za namene Konvencije ne sme določiti v naprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz Konvencije v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca. Pravice po Konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan. Če bi namreč obe državi pogodbenici davčnega zavezanca šteli za svojega rezidenta po nacionalnih predpisih, mora uporaba prelomnih pravil Konvencije zgolj za namen uporabe Konvencije...davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-1 - središče osebnih in ekonomskih interesov
UPRS sodba I U 196/201420.05.2014Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture - obrazložitev odločbe
UPRS Sodba I U 1959/2017-927.02.2018Ob upoštevanju specifičnosti postopka izdaje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, ki izhaja iz ZZavar-1, je sodišče v predmetnem postopku sodnega varstva presojalo zlasti, ali je imel tožnik možnost sodelovati v tem postopku v skladu z določili ZZavar-1, ZUP in ZUS-1 in ali je pri tem prišlo do bistvenih procesnih kršitev. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da je namen ureditve pridobivanja kvalificiranih deležev varstvo širših družbenih interesov, pri čemer so interesi bodočega imetnika kvalificiranega deleža šele drugotnega pomena, kar izhaja tako iz ciljev ZZavar-1, kot tudi iz obveznosti držav članic EU iz Direktive Solventnosti II. Tudi po mnenju sodišča iz navedenega izhaja stroga presoja izpolnjevanja zakonsko predpisanih meril bodočih imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici. Po drugi strani pa je ob upoštevanju predhodno navedenih ciljev in namena ZZavar-1, kakor tudi specifičnosti tega...dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo kontradiktornosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
UPRS sodba I U 1959/201430.03.2016Iz besedila 2. člena ZPŠOIRSP je razvidno, da je v vsakem primeru kot osnovni pogoj, da je lahko nekdo upravičenec do povračila škode to, da je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.

Izpisek iz uradne evidence je javna listina, skladno s prvim odstavkom 169. člena ZUP pa listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Vendar pa je v skladu s prvim odstavkom 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Sodišče meni, da tožnik s predloženimi listinami ni dokazal, da uradne evidence neresnično potrjujejo, da tožnik ni bil izbrisan.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - javna listina - izpisek iz uradne evidence
UPRS Sodba I U 1958/2018-1002.10.2018V postopku ugotovljene okoliščine tožnikovega poslovanja so bile za davčni organ zadostna podlaga za ugotovitev, da pri tožniku obstaja sum zlorabe identifikacije za namene DDV. Tožnik je namreč izdajal račune za dobave, oproščene plačila DDV (46. člen ZDDV-1), italijanskim kupcem, ki pa od večine dobav DDV niso plačali (gre za kupce, ki niso dosegljivi, ne obstajajo na naslovih, ali so že prenehali zaradi ugotovitve, da so le-ti missing traderji). Poleg tega je z navedenimi kupci posloval na neobičajen način (kitajski dobavitelji in italijanski kupci naj bi se o vsem dogovarjali sami). Navedene objektivne okoliščine v zvezi s tožnikovim poslovanjem za ugotovitev, da je pri tožniku obstajal sum zlorabe identifikacijske številke za namene DDV v smislu drugega odstavka 80. člena ZDDV-1. Slednje določilo je namreč predvideno prav za situacije, za kakršno gre tudi v obravnavani zadevi, saj sta davčna organa ugotovila resne pokazatelje, da tožnik identifikacijsko...davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija za namene ddv - prenehanje identifikacije za namene ddv
UPRS Sodba I U 1957/2017-1418.09.2018Neomejena uporaba predpisov pomeni njihovo uporabo, dokler zakonodajalec ne sprejme drugačne rešitve, ki pa velja od sprejema te rešitve naprej in ne za nazaj (razen če je tako izrecno določeno in sprejeto - 153., 154. in 155. člen Ustave RS). Sporna odlok in sklep, sprejeta in objavljena po odločbi Ustavnega sodišča RS in pred ZIPRS1617, nista naknadno pridobila pravne podlage, saj gre za spremembo oziroma dopolnitev predpisov, katerih spremembe oziroma dopolnitve sploh niso dopustne.nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - nezakonitost občinskega predpisa
UPRS sodba I U 1956/201416.06.2015Besedilo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje ter da prijavljeno stalno prebivališče ni pogoj, temveč le eno od možnih sredstev dokazovanja dejanskega bivanja. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno.dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče
UPRS sodba I U 1954/201411.02.2015Po določbah 146. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja. Iz spisovnih podatkov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku v postopku sicer dana možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o določenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar pa je hkrati razvidno tudi, da tožnik ni imel možnosti sodelovanja pri izvedbi dokazov-zaslišanja prič, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal zaslišanje teh prič, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da tožnik v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
UPRS Sodba I U 1952/2017-1216.01.2018Po opravljeni storitvi izpolnjena napotnica s prilogami pomeni podlago za plačilo opravljene storitve izvajalca na podlagi prvega in drugega odstavka 40. člena ZBPP. Po navedeni zakonski ureditvi je obseg, v katerem je BPP odobrena, in nato prek izdane napotnice tudi plačana, odvisen izključno od odločitve pristojnega organa, izražene v izreku odločbe o dodelitvi BPP, ne pa morda od dejstva, kako si stranke razlagajo obseg odobrene BPP. V nasprotnem primeru bi bila odločitev pristojnega organa o obsegu dodeljene BPP nerelevantna.odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
UPRS Sodba I U 1951/2018-1013.11.2018Tožnika, razen splošnega nestrinjanja z odločitvijo toženke in zaključka, da je toženka odločila subjektivno in ne z vsemi potrebnimi dokazili, nista podala nobenih konkretnih navedb, zakaj je izpodbijana odločba nepravilna. Prav tako nista predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazovala, da odvetnica ni v redu opravljala svoje dolžnosti, iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da ju odvetnica ne bi korektno zastopala. Očitno je med tožnikoma in postavljeno odvetnico prišlo do nezaupanja in tako do nemožnosti sodelovanja. Ker gre že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani tožnikov ni pravne podlage za morebitno ponovno zamenjavo odvetnika, kot to predlagata tožnika. Ker je bila razrešena tudi na novo postavljena odvetnica, tožnikoma BPP preneha in se šteje, da jima BPP ni bila odobrena.brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
UPRS Sodba I U 1950/2018-919.12.2018Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.mednarodna zaščita - molk organa
UPRS Sodba I U 195/2018-501.02.2018Ttoženka je imela zadostno podlago za ugotovitev, da tožnikova zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, že v tem, da tožnik vsebinsko ne oporeka tožilkini ugotovitvi, da je bila oškodovankina mati in zakonita zastopnica prisotna na zaslišanju mladoletne oškodovanke, temveč v prošnji le pavšalno navaja, da se z ugotovitvami tožilke ne strinja, konkretno pa navaja le, da mati oškodovanke na (glavni) obravnavi še ni bila zaslišana kot priča. Kaj drugega pa tožnik ne navaja niti v tožbi. Navedena ugotovitev tožilke, ki je tožnik konkretno torej ne izpodbija, pa pomeni, da je bila oškodovankina mati z vsebino pričanja svoje hčerke seznanjena, še preden ji je njena pooblaščenka izročila zapisnik o zaslišanju. Če pa je bila oškodovankina mati z vsebino zaslišanja seznanjena še preden ji je oškodovankina pooblaščenka izročila zapisnik o tem zaslišanju, pa to pomeni, da ravnanje, ki ga tožnik očita pooblaščenki oškodovanke že iz tega razloga očitno...brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec
UPRS Sodba I U 195/2017-825.04.2019Ob tem ko je bil prvostopenjski organ seznanjen s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, izdano tožniku na podlagi 152. člena ZGO-1, je po presoji sodišča v določbah prvega in petega odstavka 157. člena ZGO-1 imel podlago, da je tožniku izdal odločbo, s katero mu je zaradi nedovoljene gradnje podpornega zidu odmeril in v plačilo naložil nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

V primeru izdane inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 kasnejša sanacija stanja (npr. uskladitev gradnje tako, da gradbeno dovoljenje ni (več) potrebno) ni okoliščina, ki bi bila pravno relevantna za odločitev o naložitvi v plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - nelegalna gradnja - nesaniran poseg - nedovoljena gradnja
UPRS sodba I U 1949/201406.10.2015V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.DDV - odmera DDV - popravek obračunanega DDV - dobropis - pomanjkljivosti na dobropisu

Izberi vse|Izvozi izbrane