<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1987/2018-6
ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1987.2018.6

Evidenčna številka:UP00018452
Datum odločbe:09.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar (preds.), mag. Mira Dobravec Jalen (poroč.), Irena Polak Remškar
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge

Jedro

Ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe ter dopolnitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018. V obrazložitvi sklepa organ navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v peti alineji 8. člena izključuje dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na tak način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. V tovrstnih primerih gre za zlorabo instituta BPP – tako tudi sodna praksa, na primer sodba Vrhovnega sodišča I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005. Po ugotovitvi organa pa je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe oziroma dopolnitev že vložene tožbe zoper odločbo organa za BPP Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018, s katero je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja v upravnem sporu, ki se vodi pod I U 719/2018. Glede na to tožnikova prošnja na podlagi 8. člena ZBPP ni dovoljena.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju s 14., 22., 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije. Sklicuje se na izvid psihiatra A.A. z dne 17. 11. 2009, skrbniško poročilo Centra za socialno delo Domžale z dne 29. 4. 2016 ter ju prilaga tožbi, predlaga pa tudi zaslišanje stečajne upraviteljice B.B. in navaja, da iz teh dokazov izhaja, da je tožnik brez premoženja in dostopa do sodišč nima ter ne more uresničiti enakopravnega nastopanja pred sodišči. Z nerazumnim zavračanjem prošenj za BPP se mu krati pravico do sodnega varstva. Z izpodbijanim sklepom in odločbo Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018 se tožniku posega v pravico do sodnega varstva in enakopravnega obravnavanja v postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah ... ter pravico do pritožbe zoper sodbo, izdano v tej zadevi, z dne 5. 12. 2017. V dokazne namene se sklicuje na odločbo Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018, odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2685/2017 z dne 20. 10. 2017, dopis sodnice iz Domžal z dne 25. 10. 2017 ter družabniška dogovora z dne 15. 9. 1971 in 15. 9. 1975. Tožnik meni, da je z navedenimi in predloženimi dokazi zaključek organa, da tožnik zlorablja institut BPP, nepravilen. Tožnik si zgolj prizadeva za uresničitev enakopravnega nastopanja v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah ...in za uresničitev pritožbe zoper sodbo v navedeni zadevi, kar mu zagotavlja Ustava Republike Slovenije, Evropska konvencija za človekove pravice in temeljne svoboščine in mednarodna konvencija o pravicah invalidov in pravicah oseb z duševnimi težavami. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi prošnji za BPP oziroma podrejeno, naj zadevo vrne v ponovni postopek drugemu organu.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet spora sklep organa za BPP, s katerim je zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe (dopolnitve) zoper odločbo organa za BPP Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018 ter za zastopanje v navedeni zadevi, ki jo je organ oprl na peto alinejo 8. člena ZBPP.

6. Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. V obravnavani zadevi pa je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP, kar tudi ni sporno. Glede na to se sodišče z organom strinja, da je za zavrženje tožnikove prošnje imel podlago v zakonu.

7. Iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejema novele ZBPP-C1, ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015, in s katero je bila izključena dodelitev BPP za upravne spore zaradi dodelitve BPP, (pa) izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t.i. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev. V predlog novele vključeno novo določbo je pripravljalec utemeljeval z (že) obstoječo posebno ureditvijo plačila nagrade in dejanskih stroškov odvetnika za sestavo tožbe v upravnem sporu, ki ga stranka sproži zoper odločbo ali sklep organa za BPP: stranka stroške takega upravnega spora nosi sama, če upravno sodišče tožbi ugodi, pa se ji stroški, ki jih je imela s postopkom, povrnejo naknadno, brez da bi morala za to posebej zaprositi (peti odstavek 34. člena ZBPP). Po razlogovanju pripravljalca zakonske novele je bil torej že ob uveljavitvi ZBPP njegov namen, da se dodelitev BPP za upravni spor zoper odločbo ali sklep organa za BPP izvzame iz splošne ureditve dodelitve BPP, čeprav je sicer v zakonu eksplicitna taka določba izostala.

8. Sodišče ne sledi kot utemeljenim tožnikovim navedbam, da so z izpodbijano odločitvijo, ki mu pravico do BPP odreka, s čemer se mu krati pravico do sodnega varstva, kršene določbe 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Kolikor gre za vprašanje pravilnosti formalnega odločanja, sodišče ugotavlja, da je bila tožnikova prošnja za BPP za zadevo ... pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, ki jo omenja v tožbi, kot izhaja iz odločbe Bpp 2685/2017 z dne 20. 10. 2017, obravnavana po vsebini, vendar zavrnjena. V upravnem sporu zoper to odločbo, kot izhaja iz sodbe I U 719/2018 z dne 29. 5. 2018, tožnik ni uspel. Tudi za navedeni upravni spor pa je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, vendar je bila njegova prošnja po vsebinski obravnavi zavrnjena z odločbo Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018. V upravnem sporu zoper odločbo Bpp 69/2018 z dne 4. 6. 2018 tožnik ni uspel in je bila njegova tožba zavrnjena (sodba I U 1747/2018 z dne 13. 9. 2018). Dodelitev BPP za tožbo zoper odločbo Bpp 69/2018 pa je bila tožniku nato z izpodbijanim sklepom odrečena iz formalnih razlogov po peti alineji 8. člena ZBPP. Kar pomeni, da v tožnikovem primeru dejansko gre za t.i. „veriženje prošenj za BPP“, ki ga ZBPP ne dopušča; v obravnavanem primeru gre namreč za odločitev o že tretji tožnikovi prošnji, ki se nanaša na isto zadevo... pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, in ki je zato pravilno zgolj formalna. Tako ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - tudi po stališču Vrhovnega sodišča šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči (sodba I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005).

9. Sodišče še dodaja, da ni kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva v povezavi s stroški sodnega postopka, kadar država zagotavlja možnost za učinkovito izvrševanje te pravice vsakomur, ne glede na okoliščine socialne narave, in kar predpostavlja, da osebam slabšega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča; omenjeno vključuje tudi pravico do brezplačne pravne pomoči osebam, ki si glede na svoj socialni položaj ne bi mogle zagotoviti brezplačne pravne pomoči (odločbe Ustavnega sodišča Up - 745/03 z dne 11. 3. 2006, Up - 1348/06 z dne 20. 10. 2006, U - II - 1/09 z dne 5. 5. 2009). Iz ZBPP (1. člen) namreč (ravno) izhaja, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati; ZBPP torej omogoča - z dodelitvijo BBP - uresničevanje pravice do sodnega varstva tistemu prosilcu, ki pravice do sodnega varstva brez tega, glede na svoj socialni status, ne bi mogel uresničiti. Po določbah tega zakona pa je bil tožnik - po že povedanem - v zvezi s prošnjo za BPP za zadevo ... vsebinsko obravnavan dvakrat, vendar je bilo v obeh primerih ugotovljeno, da pogojev za dodelitev ne izpolnjuje (z odločbama Bpp 2685/2017 z dne 20. 10. 2017 in Bpp 69/2018 z dne 13. 9. 2018, ki sta pravnomočni). Glede na to ne more z uspehom zatrjevati, da se mu z nedodelitvijo BPP nedopustno posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva, do pravnega sredstva, do enakopravnega nastopanja pred sodiščem in enakosti pred zakonom. Kajti za nedopusten poseg v navedene ustavne pravice bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji, ne gre pa za tak primer, ko ima država sistem BPP vzpostavljen, prosilec pa zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje. Poleg tega pa tožnikove navedbe, da mu uresničitev enakopravnega nastopanja v sodnih postopkih, tudi v obravnavani pravdni zadevi, glede na njegovo socialno stanje zagotavljajo poleg Ustave RS še EKČP in mednarodni konvenciji o pravicah invalidov in pravicah oseb z duševnimi težavami, ter trditve o svojem socialnem položaju in predlagani dokazi zanje, v tem upravnem sporu ne morejo biti več predmet vsebinske presoje. Take navedbe, trditve in dokazni predlogi bi terjali vsebinsko presojo le v primeru, ko bi bila predmet upravnega spora odločba, s katero bi bilo o dodelitvi BPP odločeno po vsebini, ob upoštevanju v ZBPP predpisanih pogojev glede premoženjskega položaja prosilca ter dejstev in okoliščin v zvezi z zadevo (kot sta bila I U 719/2018 in I U 1747/2018), ne pa tudi v primeru, ko je predmet upravnega spora sklep, s katerim je bila zaradi tožnikovega kopičenja prošenj v povezavi z isto pravdno zadevo temu BPP v skladu z zakonom odrečena iz formalnih razlogov.

10. Ker je sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni ter ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------
1 Obrazložitev predloga novele ZBPP-C v Poročevalcu DZ z dne 12. 12. 2014


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-5
Datum zadnje spremembe:
13.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NTY4