<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 200/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.200.2016

Evidenčna številka:UN0021974
Datum odločbe:12.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Lea Chiabai (preds.), Andrej Orel (poroč.), Valentina Rustja
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - revizija

Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev izjemne BPP za vložitev revizije zoper sklep tukajšnjega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegov predlog za obnovo postopka iz razloga, ker je tožnik, kljub opozorilu, da glede na četrti odstavek 86. člena ZPP sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit, pritožbo vložil sam. Tožena stranka je zato pravilno zaključila, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna, kar je razlog za zavrnitev prošnje, skladno z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) za vložitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici, št. II Upr 24/2015-4 z dne 3. 2. 2016.

2. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da se v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev bpp, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožiti. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali je če pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik bpp je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP.

3. V obravnavanem primeru prosilec prosi za dodelitev bpp za vložitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici, št. II Upr 24/2015-4 z dne 3. 2. 2016, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena prosilčeva pritožba zoper sklep istega sodišča opr. št. III U 152/2015-13 z dne 20. 11. 2015.

4. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 95. členu določa, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1 ter da revizije zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo in da se v postopku z revizijo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe tega zakona, torej ZUS-1 o reviziji zoper sodbo. Na podlagi 98. člena ZUS-1, prepozno in nepopolno revizijo zavrže s sklepom sodnik poročevalec Vrhovnega sodišča, nedovoljeno revizijo pa senat Vrhovnega sodišča.

5. Organ za bpp je na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP pri presojanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev bpp upošteval okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za bpp in ocenil, da postopek za revizijo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici, nima verjetnih izgledov za uspeh, saj zoper izpodbijani sklep, glede na določbe 86. ter 95. člena ZUS-1, revizija ni predvidena (tako tudi sodna praksa, sodba Upravnega sodišča I U 161/2011 z dne 23. 2. 1011). Vrhovno sodišče RS bi takšno revizijo prosilca zavrglo kot nedovoljeno, na podlagi 89. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZUS-1 (tako tudi sodna praksa, sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 37/2010 z dne 3. 2. 2011).

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, napačnega in nesmiselnega presojanja dejanskega stanja, izsiljevanja, poskusov nadaljnjih prisiljevanj in izsiljevanj preko odobritve skrbništva, neizdajanja listin, okoriščanja nasprotne strani z uveljavljanjem neresničnih trditev, izsiljevanjem kršitve človekovih pravic ter odprodajanja stanovanja, nezakonitega nesorazmernega, oziroma krivičnega obravnavanja, razlogov invalidskega stanja ter drugih razlogov, ki jih kot prava neuka stranka ne pozna. Predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi in se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Predlaga tudi, da se ugotovi pristojnost Delovnega in socialnega sodišča. V tožbi navaja, da sodišče ne odloča glede na resničnost navedb, pač pa glede na avtoriteto strank in je zato diskriminatorno. Sodišče zahteva, da bi priznal, da je moteč za okolje, kljub temu, da v celotnem obdobju 25 let odkar prebiva v hiši na naslovu ..., ni nikogar žalil. Po invalidski upokojitvi kot duševni bolnik, so se zaradi vnaprejšnjega suma o pravilnosti njegovega ravnanja nekateri hoteli okoristiti z njegovim stanovanjem. V nadaljevanju opisuje obravnavo, ki je bila opravljena dne 22. 3. 2011 in se je, kot je razumeti iz tožbe, vodila po tožbi A. zaradi neplačila stroškov obratovanja stanovanja. Na vprašanje, ki jih je postavilo sodišče, je odgovoril v več vlogah. Sklicuje se na splošne človekove pravice, ki so tudi vsakemu prava neukemu dobro poznane. Presenetila ga je izjava Delovnega in socialnega sodišča, da je rdeča nit njegovega pisanja ta, da je bil oškodovan pri plačilu stroškov A., predsednica Upravnega sodišča pa je dodala, da se pritožuje zaradi stroškov v zvezi z zdravstvenimi težavami, četudi ni bil nikoli bolan. Neprestano se navaja, da ne zapiše, katere pravice so mu bile kršene, sodišče pa noče vedeti, kakšne hude posledice bi bile, če bi mu stanovanje odprodali. Če bi odgovarjal na to vprašanje, bi odstopal od svojih stališč, da mu je bilo kršeno človekovo dostojanstvo in osebnostne pravice. Stanovanje, ki je v lasti hčerke in sina, je glede stroškov zanj ugodno, skladno s sklenjeno notarsko pogodbo najemnine otrokoma ne plačuje, k stanovanju pa spada še vrt. Zaradi ugodnosti stanovanja bi Stanovanjski sklad želel stanovanje odprodati znancem za bagatelno ceno, stanovanje pa bi bilo izgubljeno, ne le zanj, pač pa tudi za sina in hčerko. Sodišče trmasto vztraja pri svojih stališčih, ker je tujec in ker je mislilo, da bodo v Evropski uniji zavrnili zahteve izbrisanih. Zaradi tega odnosa bo sledila pritožba na Evropsko sodišče, saj se mu ne odobri bpp. Krivda je pri Ustavnem sodišču, ki je pripeljalo do tega stanja, ko je sodišče nemočno proti upravnim organom.

7. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijani sklep tožene stranke je pravilen in zakonit ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

10. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev, to pa argumentirala tudi z obstoječo sodno prakso. Tožena stranka je, po mnenju sodišča, pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev bpp utemeljeno izhajala iz določbe 24. člena ZBPP. Ena izmed okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Skladno z opisanimi zakonskimi določbami, sodišče povzema, da je do bpp upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev bpp vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je ob tem, po mnenju sodišču, utemeljeno izpostavila, da v nobenem primeru ni namen ZBPP, da se bpp odobri v tistih zadevah, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Obenem v nadaljevanju izpodbijane odločbe ugotavlja in natančno pojasnjuje, zakaj ta pogoj po tožnikovi prošnji za dodelitev bpp ni izpolnjen in tem razlogom se sodišče pridružuje.

11. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev izjemne bpp za vložitev revizije zoper sklep tukajšnjega sodišča II Upr 24/2015-4 z dne 3. 2. 2016, s katerim je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici zavrglo pritožbo tožnika zoper sklep istega sodišča opr. št. III U 152/2015-13 z dne 20. 11. 2015, s katerim je sodišče zavrglo njegov predlog za obnovo postopka v zvezi s sodbo naslovnega sodišča opr. št. III U 152/2015-7 z dne 22. 7. 2015 iz razloga, ker je tožnik, kljub opozorilu, da, glede na četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit, pritožbo vložil sam. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Tožnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil sam, pri tem pa ni ne v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa niti v pritožbi izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavno sodišče se je že opredelilo do vprašanja obveznega zastopanja in sicer sprejelo stališče, da določitev obveznega zastopanja sama po sebi ni v neskladju z Ustavo RS (sklep U- I-137/00 z dne 10. 7. 2003 in odločbe U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008). Do primerov zavrženja izrednih pravnih sredstev, ker stranka ni izpolnjevala pogojev za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (torej, ker ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, niti ni bila zastopana po osebi, ki bi ta pogoj izpolnjevala). Ustavno sodišče se je tudi že opredelilo in ocenilo, da s tako odločitvijo niso kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tožena stranka je zato pravilno zaključila, da je prošnja tožnika za dodelitev bpp očitno nerazumna, kar je tudi razlog za zavrnitev prošnje, skladno z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP.

12. Tožnik je v tožbi tudi zahteval, da sodišče ugotovi, da je za obravnavo njegove tožbe pristojno Delovno in socialno sodišče, vendar taka zahteva ni utemeljena. Po določbi 31.a člena ZBPP je namreč za odločanje o prošnji za dodelitev bpp v takem primeru, kot je obravnavani, pristojen organ za bpp Upravnega sodišča RS, o tožbi zoper odločitev takega organa pa odloča prav to sodišče. To pomeni, da tožnikov predlog, da bi se ugotovila pristojnost Delovnega in socialnega sodišča, ni utemeljen. Takšno ureditev je sicer že presojalo Ustavno sodišče, ki je z odločbo št. U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012, ocenilo, da ni v neskladju z Ustavo.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.


Zveza:

ZBPP člen 24, 24/1.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5MTQx