<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 189/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.189.2016

Evidenčna številka:UN0021967
Datum odločbe:12.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lea Chiabai (poroč.), Valentina Rustja
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - vložitev kazenske ovadbe - čezmejni spor

Jedro

Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na določbe 52. a do 52. n člena ZBPP, ki določajo upravičence do brezplačne pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, obseg dodelitve ter postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči v čezmejnih sporih, vendar pa na podlagi teh odločb ni mogoče odločati o njegovi prošnji. V tožnikovi zadevi gre sicer za izvršilno zadevo, vendar pa bi, kolikor bi sprožil sodni postopek v drugi državi članici Evropske unije, lahko zaprosil le za brezplačno pravno pomoč v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tujemu organu in to po postopku, ki ga določajo določbe od 52. g do 52. l člena ZBPP, kar pa za tožnikovo prošnjo ne velja.

Vložitev ovadbe je predkazenski in ne sodni postopek. Ker se brezplačna pravna pomoč dodeli le za sodne postopke, to pomeni, da tožnikova prošnja v tej fazi postopka ni upravičena, lahko pa bo, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, ponovno, kot oškodovanec, zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kolikor bo do uvedbe kazenskega postopka prišlo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 3. 2016. V prošnji je tožnik navajal, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za izterjavo dolga (v tujini) in za vložitev kazenske ovadbe. Prošnji je priložil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. In 82/2015 z dne 4. 6. 2015, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 2. 7. 2015.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navajala, da mora, skladno z določili od 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), prosilec za brezplačno pravno pomoč kumulativno izpolnjevati materialni ali subjektivni kriterij ter vsebinski kriterij. Po določbi 24. člena ZBPP sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka ugotavlja, da je iz sklepa o izvršbi, ki ga je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tožnik, razvidno, da je sodišče dovolilo izvršbo, ki jo je predlagal tožnik kot upnik zoper dolžnika A., A.A. s.p., zaradi izterjave 9.666,23 EUR. Odločeno je bilo, da se izvršba opravi z rubežem in cenitvijo dolžnikovih nepremičnin. Tožena stranka ugotavlja, da v izvršilnem postopku po tem, ko je sklep o izvršbi izdan, sledi faza postopka, ki se vodi po načelu oficialnosti, kar pomeni, da mora izvršilno sodišče opraviti vsa dejanja v zvezi z izpolnitvijo pravnomočnega sklepa o izvršbi. Sodišče zato meni, da tožniku za uveljavljanje pravic v izvršilnem postopku ni razumno dodeliti brezplačne pravne pomoči in je prošnjo tožnika v tem delu zavrnilo. Glede njegove prošnje v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev kazenske ovadbe, pa je tožena stranka pojasnila, da je pri odločitvi izhajala iz 1. člena ZBPP, ki določa namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. S kazensko ovadbo se kaznivo dejanje šele naznani, vloži pa pri pristojnem državnem tožilcu, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek, ker se ta še ni začel. Tožena stranka je tožniku še pojasnila, da bo, če bo do uvedbe kazenskega postopka prišlo, lahko vložil novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

3. Tožnik se s sprejeto odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo v tožbi izpodbija iz iz vseh toženih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek, ta pa naj mu povrne stroške postopka. Predlaga tudi, da se ga v postopku oprosti plačila sodne takse.

4. Tožnik navaja, da je bilo v izvršilnem postopku, ki ga je sprožil proti A.A. s.p., ugotovljeno, da ta nima rubljivih predmetov, nima motornih vozil, tudi ne nepremičnin, na naslovu prijavljenega bivališča pa ga sosedje ne poznajo. V vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zato navedel, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za izterjavo dolga (v tujini) in za vložitev ovadbe zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), saj je utrpel posledice zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, izgubo plač in izgubo pravic zaradi neplačanih prispevkov, kar vse so razlogi za kazenski pregon. V tej zadevi je oškodovanec in ima pravico do sodnega varstva. Izčrpal je vsa možna pravna sredstva in je zato upravičen tudi do drugih oblik sodnega varstva, torej tudi do vložitve kazenske ovadbe in uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v tem postopku. Cilj kazenskega postopka je namreč tudi sodno varstvo pravic oškodovanca in zasebnega tožilca. Tako oškodovanec kot zasebni tožilec imata pravico in dolžnost, da že med preiskavo navajata dejstva in predlagata dokaze, ki so pomembni, da se ugotovi ali je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če tožilec odstopi od pregona, ima oškodovanec pravico, da ta pregon prevzame. Z Lizbonsko pogodbo je postala zavezujoča tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in svoboščinah in jo morajo spoštovati vse institucije EU in nacionalni organi, vključno s sodišči. Skladno s tem je zahtevo tožnika treba šteti kot pravico, določeno v prvem odstavku 7. člena ZBPP.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Ugotavlja, da tožnik v tožbi ni utemeljil razlogov za izpodbijanje odločbe. V nadaljevanju opisuje potek izvršilnega postopka, poudari, da je v odločbi prišlo do pomotnega zapisa, da je bila izvršba dovoljenja z rubežem in cenitvijo dolžnikovih nepremičnin, ker gre v resnici za premičnine, nato pa, enako kot v odločbi, izpostavi, da se izvršilni postopek, po tem, ko je izdan sklep o izvršbi, vodi po načelu oficialnosti. Tožena stranka je zato ocenila, da, glede na fazo izvršilnega postopka, tožnik ne potrebuje strokovne pomoči odvetnika, oziroma, da ji ni razumno dodeliti brezplačne pravne pomoči. Opravila, ki jih upnik lahko izvaja v tej fazi izvršilnega postopka, pa niso zahtevna opravila, da bi bil potreben pravni strokovnjak, torej odvetnik. Glede dela zahteve tožnika, ki se nanaša na vložitev kazenske ovadbe, tožeča stranka poudarja, da se z vložitvijo ovadbe kazenski postopek še ne prične, pač pa se kaznivo dejanje naznani. Oškodovanec ima v kazenskem postopku sicer pravice, kot izhajajo in 59. in 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in tudi lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek. Slednjega je tožnik prvič omenil šele v tožbi in gre za tožbeno novoto. Četudi pa bi tožnik to uveljavljal že prej, to ne bi vplivalo na odločitev.

6. Tožnik je po prejemu odgovora v pripravljalni vlogi z dne 23. 6. 2016 ponovil svoja stališča. Navaja, da v ZBPP ni prepovedana odobritev pravne pomoči za izvršbo v tujini. Ponavlja tudi svoja stališča glede kazenske ovadbe, ki jo namerava vložiti. Ocenjuje, da je sodelovanje pravnega pomočnika od ovadbe naprej nujno, saj sam ni sposoben, zgolj na podlagi lastnega pripovedovanja, brez ustreznih listin in priprav na policiji prikazati elementov kaznivega dejanja.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

9. Tožena stranka je pri presoji tožnikovega predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Po tej določbi morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati izpolnjeni tako finančno materialni, torej subjektivni pogoji, ki jih določajo 12., 13. in 14. člen ZBPP ter vsebinski ali objektivni pogoji iz 24. člena tega zakona. Po tej zakonski določbi se, med drugim, kot pogoji pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena od teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal; ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago; ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dve zadevi: za izterjavo dolga (navedel je „v tujino“) in za kazensko ovadbo (navedel je „kršitev temeljnih pravic delavcev“). Sodišče se, glede prvega predloga, pridružuje ugotovitvam tožene stranke o izvršilnem postopku, ki ga je tožnik kot upnik sprožil zoper dolžnika A., A.A. s.p., zaradi izterjave 9.666,23 EUR in soglaša, da mora, ker je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv, nadaljnje izvrševanje tega sklepa opraviti sodišče. Strinja se tudi s stališčem tožene stranke v odgovoru na tožbo, da lahko upnik v tej fazi izvršilnega postopka predlaga druga sredstva izvršbe, odlog izvršbe, ustavitev in podobno, kar niso niti po vsebini niti po formalni obliki zahtevna opravila, ki bi jih upnik v postopku lahko opravil le s pomočjo odvetnika. Tožnik je v predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot pravno zadevo navedel izterjavo dolga (v tujini), ne da bi pojasnil, kakšen postopek želi izpeljati niti tega ni storil v tožbi zoper izpodbijano odločbo. V tožbi le opisuje, da dosedanji potek izvršilnega postopka ni bil uspešen. Po določbi drugega odstavka 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč sicer lahko dodeli za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen. Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na določbe 52. a do 52. n člena ZBPP, ki določajo upravičence do brezplačne pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, obseg dodelitve ter postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči v čezmejnih sporih, vendar pa na podlagi teh odločb ni mogoče odločati o njegovi prošnji. Določbe od 52. a člena do 52. e člena ZBPP namreč urejajo postopek, ko je za odločanje v civilni zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v drugi državi članici Evropske unije, pristojno sodišče Republike Slovenije; določbe od 52. f do 52. l člena ZBPP postopke, ko je za odločanje oziroma za izvršbo v civilni zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v Republiki Sloveniji, pristojno sodišče oziroma organ druge države članice Evropske unije, vendar pa le za odločanje o pravni pomoči v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči; določbi 52. m in 52. n člena ZBPP pa vodenje evidenc v teh zadevah. V tožnikovi zadevi gre sicer za izvršilno zadevo, vendar pa bi, kolikor bi sprožil sodni postopek v drugi državi članici Evropske unije, lahko zaprosil le za brezplačno pravno pomoč v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tujemu organu in to po postopku, ki ga določajo določbe od 52. g do 52. l člena ZBPP, kar pa za tožnikovo prošnjo ne velja. Skladno z vsem navedenim, sodišče ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke, ki tožniku v delu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na izvršilni postopek, ni ugodila, utemeljena.

11. Sodišče soglaša tudi z opredelitvijo tožene stranke o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev kazenske ovadbe. Vložitev ovadbe ne pomeni sodnega postopka in da zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (enako Upravno sodišče RS v več sodbah, primeroma, opr. št. I U 1700/2015, I U 1820/2014, I U 811/2013). 1. člen ZBPP namreč določa, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva in se, po določbi 7. člena tega zakona, lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči.

12. Kazenska ovadba se, skladno z določbami ZKP, vloži pri tožilstvu. Kaznivo dejanje se lahko naznani tudi pri policiji, ki je dolžna, kolikor gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (tako je tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1), zbrati vse dokaze in obvestila, za katere oceni, da so pomembni za obravnavo naznanjenega dejanja, nakar poda kazensko ovadbo pri pristojnem tožilcu. Tožilec se odloči ali bo zahteval dopolnitev ovadbe ali uvedbo preiskave, ali bo vložil neposredno obtožbo, oziroma ali bo ovadbo zavrgel. V pristojnosti tožilstva je tudi pravna kvalifikacija kaznivega dejanja in vsebina predloga za preiskavo, oziroma obtožnega akta. Oškodovancu ob vložitvi ovadbe ni treba kvalificirati dejanja niti preložiti dokazov, pač pa policiji ali tožilstvu opisati to, kar sam ocenjuje kot dejanje, ki terja kazenski pregon in kar je izhodišče za nadaljnja postopanja teh organov po uradni dolžnosti. Vložitev ovadbe je torej predkazenski in ne sodni postopek. Ker se brezplačna pravna pomoč dodeli le za sodne postopke, to pomeni, da tožnikova prošnja v tej fazi postopka ni upravičena, lahko pa bo, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, ponovno, kot oškodovanec, zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kolikor bo do uvedbe kazenskega postopka prišlo. Šele z uvedbo kazenskega postopka bo namreč lahko tožnik uveljavljal premoženjskopravni zahtevek ter kot oškodovanec sodeloval v postopku. Sodišče torej ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke, ki je presodila, da vložitev ovadbe še ne pomeni kazenskega, torej sodnega postopka in da zato tožnik ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, utemeljena.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

14. Tožnik je v tožbi sodišču predlagal, da ga oprosti plačila sodnih taks v tem postopku. Sodišče glede tega predloga le pojasnjuje, da se v postopku presojanja pravilnosti odločitve o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodna taksa za vložitev tožbe ne odmerja (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) in zato o tem predlogu ni posebej odločalo.

K točki II izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZBPP člen 1, 7, 11, 24, 52.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5MTM0