<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 174/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:II.U.174.2016

Evidenčna številka:UM0012672
Datum odločbe:24.08.2016
Senat, sodnik posameznik:Sonja Kočevar (preds.), Vlasta Švagelj Gabrovec (poroč.), Violeta Tručl
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja - hipoteka

Jedro

Hipoteka zastavitelju omogoča, da zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico. Zato na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima odločbama sta bili zavrnjeni prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopkih, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodita pod opr. št. N 263/2015 in I Kpd 69/2016, zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka izključna lastnica nepremičnine parc. št. 35/1 k.o. ..., katere vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 131.770,00 EUR, od tega vrednost dela stavbe – stanovanje 118.410,03 EUR, vrednost dela stavbe – cerkev molilnica 7.044,54 EUR, vrednost dela stavbe - nestanovanjska raba 121,11 EUR, vrednost dela stavbe - verska znamenja 43,20 EUR in vrednost parcele 6.151,56 EUR. V postopku je bilo ugotovljeno, da ima tožeča stranka v navedeni nepremičnini stalno prebivališče in da v tej nepremičnini dejansko biva s svojim sinom, zato se je pri izračunu velikosti primernega stanovanja tožeči stranki upoštevala vrednost za dve osebi v velikosti 90 m2 v znesku 41.759,10 EUR. Razlika med vrednostjo celotnega stanovanja (118.410,03 EUR) in vrednostjo primernega stanovanja (41.759,10 EUR) znaša 76.650,93 EUR in se upošteva kot premoženje tožeče stranke. Poleg tega se kot premoženje upoštevata tudi cerkev in molilnica v vrednosti 7.44,54 EUR, nestanovanjska samostoječa stavba vrednosti 121,11 EUR, verska znamenja v vrednosti 43,20 EUR in vrednost parcele 6.151,56 EUR. Skupna vrednost opisanega premoženja, ki se upošteva pri presoji materialnega položaja tožeče stranke tako znaša 90.011,34 EUR. Navedeno v skladu s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pomeni, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR), kar utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem organ tudi dodaja, da na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje tožeče stranke, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost navedene nepremičnine. Kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da naj bi bilo razpolaganje s predmetno nepremičnino omejeno zaradi tega, ker je nepremičnina obremenjena s hipotekami. Hipoteka je v 138. členu Stvarno pravnega zakonika (SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katere velja načelo absolutnosti, kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteka zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), prav tako pa so zastavljena nepremičnina ali njeni deli lahko predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Dejstvo, da so na nepremičnini vpisane hipoteke, torej ne pomeni nemožnosti razpolaganja s tem premoženjem in zato tudi ne pomeni razloga iz tretjega odstavka 14. člena ZPP, zaradi katerega se to premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju materialnega kriterija za dodelitev BPP (tako tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. II U 426/2015 z dne 16. 12. 2015).

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da so navedene nepremičnine sicer v njeni lasti, da se tudi strinja z njihovo vrednostjo, da pa so obremenjene s hipoteko in da zato z navedeno nepremičnino ne more prosto razpolagati. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR).

6. V postopku ni sporno in to tožeča stranka priznava tudi v tožbi, da je lastnica nepremičnin, ki so se upoštevale pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja. Prav tako ni sporna vrednost na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki znaša 131.770,00 EUR ter skupna vrednost premoženja, ki se upošteva pri presoji njenega materialnega položaja z upoštevanjem velikosti primernega stanovanja za dve osebi, ki znaša 90.011,34 EUR. Glede na navedene nesporne okoliščine, je tako tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre.

7. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vpliva tožbeni ugovor, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice. Pravni standard „možnosti razpolaganja“ pa je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način vnovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014). Po 138. členu SPZ je zastavna pravica na nepremičnini opredeljena kot hipoteka. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ), za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba služnost stanovanja, nadaljnje hipoteke). Navedeno potrjuje tudi določba drugega odstavka 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Upoštevaje navedeno tako tudi po presoji sodišča na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo.

8. Ker je sodišče glede na vse navedeno zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27.
Datum zadnje spremembe:
13.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk4NDYx