<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 119/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.119.2016

Evidenčna številka:UN0021940
Datum odločbe:25.05.2016
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Lea Chiabai
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe

Jedro

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pravna podlaga pomanjkljivo navedena. V dejanskem pogledu pa toženka odločbo opre na ugotovitve, da je tožnica pred nastopom brezposelnosti mesečno prejemala povprečno 619,67 EUR plače oziroma da je, glede na priložene izpiske o prilivih na njenem bančnem računu, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela dohodke v skupni višini 1.859,01 EUR ter tako njen povprečni mesečni neto dohodek znaša 619,67 EUR in s tem presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na zakonsko ureditev ni vsak priliv na bančni račun že tudi dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP. Toženka ni obrazložila, katere konkretne zneske oziroma dohodke je upoštevala pri svojem izračunu skupnega dohodka ter posledično povprečnega mesečnega - lastnega dohodka tožnice v relevantnem obdobju. Zato tudi ni mogoče preizkusiti, ali je dohodke upoštevala skladno z zakonskimi določbami (delovne označbe zneskov v listinah upravnega spisa bi kazale na sklep, da temu ni tako), kar pomeni, da ni mogoče preizkusiti, ali je pravilno ugotovila za odločitev relevantno dejansko stanje in ali je pravilno uporabila materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 590/2015 z dne 14. 3. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 234,09 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je tožnica vložila dne 15. 2. 2016.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica z navedeno prošnjo uveljavljala dodelitev BPP v pravdni zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 671/2013 zaradi ugotovitve skupnega premoženja. Navedla je, da BPP potrebuje za zastopanje na naroku in da prosi za nujno obravnavo, saj je brez službe, ter za izvajanje pravne pomoči predlagala odvetnika A.A. iz ... Organ za BPP (v nadaljevanju toženka) pojasni, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP v skladu z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Sklicuje se na prvi odstavek 14. člena ter na določbe 13. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da je do BPP upravičen prosilec, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Višino tega zneska toženka na dveh mestih obrazložitve (v 4. in v 6. točki) različno navede. Na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je tožnica državljanka RS, da v gospodinjstvu živi sama, da je od 13. 2. 2016 brezposelna (ker je 28. 12. 2015 prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi), pred tem pa je bila zaposlena pri B. in je mesečno prejemala povprečno 619,67 EUR plače. Iz priloženih izpiskov prometa njenega bančnega računa pri Banki Koper d.d. je razvidno, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje skupaj prejela dohodke v višini 1.859,01 EUR. Glede na navedeno povprečni mesečni neto dohodki tožnice znašajo 619,67 EUR in presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 577,62 EUR. Ker že iz tega razloga tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, toženka ni ugotavljala vrednosti njenega (ostalega) premoženja in tudi ni presojala t.i. objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

3. Tožnica odločbo kot nepravilno in nezakonito izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Toži iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je toženka pri izračunu povprečnega dohodka tožnice napačno upoštevala njen bruto namesto neto mesečni dohodek. V tej zvezi izpostavlja določbe (drugega odstavka) 13. člena ZBPP in tretjega odstavka 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter navaja, da je njena povprečna neto plača za relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje znašala 504,52 EUR in torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Podredno predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter odločbo spremeni tako, da se tožničini prošnji za dodelitev BPP v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru št. P 671/2013 ugodi, tako da je tožnica upravičena do BPP in svetovanja v navedenem postopku na prvi in drugi stopnji ter v postopku mediacije. Kot je razvidno iz obrazložitve k II. točki izreka, uveljavlja tudi povračilo stroškov upravnega spora, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

4. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev BPP. V zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ali je torej njen materialni položaj tak, da je po določbah ZBPP upravičena do BPP.

8. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2016 znaša 288,81 EUR, njegov dvakratnik je tako 577,62 EUR.

9. Materialni položaj prosilca in njegove družine se v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). V konkretnem primeru ni spora o tem, da tožnica nima družinskih članov, ki bi jih bilo treba upoštevati v smislu citiranih zakonskih določb; za odločitev je torej relevanten le njen materialni položaj.

10. ZBPP v drugem odstavku 14. člena predpisuje, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. S tem napotuje na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ureditev dohodkov, ki se pri tem upoštevajo in so relevantni v obravnavani zadevi, je bila iz ZSVarPre prenesena v ZUPJS. Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, torej tudi dohodki iz delovnega razmerja, ki niso oproščeni plačila dohodnine (glej določbe Zakona o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2, člen 37 in ostali). V skladu s 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUJPS se, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo tudi vsi drugi dohodki po ZDoh-2, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen v nadaljevanju te točke naštetih dohodkov oziroma prejemkov. Med temi dohodki oziroma prejemki (ki se ne upoštevajo) so v zadnji alineji 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS navedeni tudi prejemki, namenjeni pokritju stroškov prehrane med delom in prevoza na delo. Za odločitev v konkretnem primeru je pomemben še šesti odstavek 12. člena ZUPJS, po katerem se dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davke in obvezne prispevke, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov (t.i. neto princip upoštevanja dohodkov).

11. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pravna podlaga pomanjkljivo navedena. V dejanskem pogledu pa toženka odločbo opre na ugotovitve, da je tožnica pred nastopom brezposelnosti mesečno prejemala povprečno 619,67 EUR plače oziroma da je, glede na priložene izpiske o prilivih na njenem bančnem računu, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela dohodke v skupni višini 1.859,01 EUR ter tako njen povprečni mesečni neto dohodek znaša 619,67 EUR in s tem presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na zakonsko ureditev ni vsak priliv na bančni račun že tudi dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP. Toženka ni obrazložila, katere konkretne zneske oziroma dohodke je upoštevala pri svojem izračunu skupnega dohodka ter posledično povprečnega mesečnega - lastnega dohodka tožnice v relevantnem obdobju. Zato tudi ni mogoče preizkusiti, ali je dohodke upoštevala skladno s predhodno citiranimi zakonskimi določbami (delovne označbe zneskov v listinah upravnega spisa bi kazale na sklep, da temu ni tako), kar pomeni, da ni mogoče preizkusiti, ali je pravilno ugotovila za odločitev relevantno dejansko stanje in ali je pravilno uporabila materialno pravo.

12. Po navedenem je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 in tožničinim primarnim predlogom zadevo vrnilo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. Tožnica namreč glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP izkazuje pravni interes za takšno odločanje. V ponovnem postopku bo moral pristojni organ na podlagi presoje vseh relevantnih dokazov ugotoviti za odločitev pomembna dejstva, odločitev o prošnji pa obrazložiti tako, da bo zadoščeno zahtevam iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP.

13. Pogoji za to, da bi sodišče moralo odločiti v sporu polne jurisdikcije, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, že zato ne, ker podatki postopka zanesljive podlage za takšno odločanje ne dajejo, pa tudi okoliščine zadeve tega ne zahtevajo (prvi odstavek 65. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Ker je s tožbo uspela, je tožnica na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena, da ji toženka povrne stroške upravnega spora, ki jih je sodišče odmerilo v okviru tožničinega predloga in določb Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu. Tožnica je namreč v tožbi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka, in sicer je najprej splošno predlagala, naj se stroški povrnejo v skladu z omenjenim Pravilnikom, nato pa je kot stroške postopka, katerih povračilo zahteva od toženke, izrecno priglasila oziroma specificirala: 229,50 EUR za tožbo in 4,59 EUR za materialne stroške, skupaj 234,09 EUR. Te zahtevane stroške (glej prvi in drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) ji je sodišče priznalo v celotnem uveljavljanem znesku, saj ta ne presega višine, ki je v drugem odstavku 3. člena Pravilnika predvidena za primer, kot je obravnavani, ko je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik oziroma odvetniška družba. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

15. Sodna taksa se v tovrstnem upravnem sporu skladno z ustaljeno sodno prakso na podlagi določbe četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ne plača. Že zato sodišče o predlogu tožnice, naj jo oprosti plačila sodne takse za tožbo, ni odločalo.


Zveza:

ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2, 34, 34/2. ZSVarPre člen 20, 20/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-4, 12/6. ZUP člen 214.
Datum zadnje spremembe:
27.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3ODAw