Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6043cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba U 1233/201512.07.2016Organ nepravilno sklepa, da zaradi slovenskega in jugoslovanskega državljanstva A.A., ki je bilo ugotovljeno za obdobje od 28. 8. 1945 do smrti 23. 12. 1979, navedena ni mogla biti državljanka Češkoslovaške republike. Sodišče pritrjuje tožniku, da je bilo slovensko in jugoslovansko državljanstvo za A.A. ugotovljeno šele z odločbo z dne 29. 8. 2013 ter da navedena kot državljanka v državljansko knjigo ni bila vpisana in tako pristojnim organom Češkoslovaške republike lahko podatek o tem, da je v letu 1939 (ponovno) pridobila jugoslovansko državljanstvo in kar bi bilo ovira za to, da bi imela ali pridobila češko državljanstvo, ni bil znan (sama pa bi se opredeljevala za češko državljanko). Poleg tega so si podatki o tem, ali je bila zakonska zveza leta 1939 razvezana, nasprotujoči oziroma se A.A. označuje po statusu kot vdovo ter ne ločeno, čeprav iz poročnega lista v spisni dokumentaciji izhaja, da sta se zakonca 11. 4. 1939 ločila. Vendar je ob tem hkrati...denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina - odškodnina tuje države
UPRS sodba III U 132/201520.05.2016Rudarska pravica za izkoriščanje se pridobi za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru in se tako tudi prenaša. Iz sedaj veljavnega četrtega odstavka 51. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev mej pridobivalnega prostora, ki je predmet prenosa rudarske pravice za izkoriščanje, predpogoj za prenos rudarske pravice. Tudi že iz določb 51. člena ZRud-1, kot so veljale ob vložitvi tožničine vloge, torej pred uveljavitvijo ZRud-1C, to je pred 28. 12. 2013, pa dovolj jasno izhaja, da je predmet prenosa rudarska pravica za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru (glej tudi 4. točko prvega odstavka 51. člena ZRud-1). Zato ni neskladno z zakonom, da je konkretna opredelitev obsega območja pridobivalnega prostora, na katerem se prenaša rudarska pravica, del obravnavanega postopka.rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - bistvena kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
UPRS sodba III U 128/201527.05.2016Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe.

ZRud-1 nima določb, ki bi posebej urejale vprašanje uporabe tega zakona za koncesijska razmerja, vzpostavljena pred uveljavitvijo tega zakona. To pomeni, da se v takšnih primerih pri odločanju uporabijo določbe ZRud-1, v skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena ZUP, po katerem organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki veljajo v času odločanja.
rudarska koncesnina - odmera koncesnine - za odločitev relevanten predpis - retroaktivnost - načelo zakonitosti - poseg v človekove pravice
UPRS sodba III U 130/201510.06.2016Izjemo od v tretjem odstavku 221. člena CZS določenega zastaralnega roka določa četrti odstavek 221. člena CZS, po katerem se lahko znesek carinskega dolga sporoči dolžniku tudi po izteku triletnega roka, če je carinski dolg posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, tako, da so carinski organi zavezani k sprožitvi kazenskega postopka na sodišču. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da opredelitev dejanj kot "dejanj, ki so zavezana sprožitvi kazenskega postopka na sodišču" ne pomeni odločitve, da je bilo kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, pač pa sum, da so bila storjena dejanja, ki se lahko kazensko preganjajo. Opredelitev dejanj kot takih, ki se lahko kazensko preganjajo, skladno z določbo četrtega odstavka 221. člena CZS, opravijo carinski organi, in to le z namenom odprave napačnega ali pomanjkljivega obračuna carinskih dajatev.carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - zastaranje - kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropskih Skupnosti - sum storitve kaznivega dejanja
UPRS sodba III U 165/201502.09.2016Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.

Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
UPRS sodba II U 162/201505.10.2016Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - vračilo sredstev - bistvena kršitev pravil javnega razpisa - sprememba projekta
UPRS sodba II U 166/201512.10.2016V postopku je bilo ugotovljeno, da se tožnik zadržuje pri prijateljih in sorodnikih na različnih naslovih. Tožnik tako ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za prijavo stalnega prebivališča iz 7. člena ZPPreb. Glede na navedeno ter dejstvo, da tožnik prejema varstveni dodatek, ki mu ga izplačuje center za socialno delo, je podana podlaga za uporabo četrtega odstavka 8. člena ZPPreb za določitev tožnikovega stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo. Pri navedenem gre zgolj za registracijo posameznika na določenem naslovu, ne pomeni pa dejanske naselitve na tem naslovu, saj je omenjena ureditev namenjena le zagotavljanju evidence o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov, kar je tudi namen ZPPreb.stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča
UPRS sodba IV U 158/201508.11.2016Tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za prenehanje priznanja naravne mineralne vode. Lastnost upravičenega predlagatelja za izvedbo postopka na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1, bi po presoji sodišča lahko imela tožena stranka, kot pristojni organ, ki odloča o priznanju označbe naravna mineralna voda, seveda po ugotovitvi, da za označbo niso izpolnjeni pogoji. To so lahko le pogoji, ki so narekovali oziroma zaradi izpolnjevanja katerih je bila izdana odločba o priznanju naravne mineralne vode.
Stranski udeleženec, ki želi vstopiti v (uveden in nedokončan) postopek, ki je bil uveden na zahtevo upravičenega vlagatelja iz 82. člena ZKme-1, mora izkazati pravni interes ob upoštevanju določb ZUP, ne more pa tožeča stranka z utemeljitvijo pravnega interesa in sklicevanjem na določbo 43. člena ZUP zahtevati ponovnega odprtja dokončno in pravnomočno zaključenega postopka, na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1. To nadalje...
priznanje naravne mineralne vode - preklic priznanja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
UPRS sodba IV U 177/201508.11.2016Za presojo zakonitosti obeh točk izreka odločbe, je pravno relevantna koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in tožnikom dne 30. 12. 2008. 4. člen te pogodbe določa, da se koncesija podeli za dobo 30 let. Ta rok (doba) izvajanja vodne pravice pa je začel teči z dnem podpisa prve koncesijske pogodbe. Tako se na podlagi te pogodbe 30 letni rok izteče 10. 10. 2035. Tako je bila zakonita odločitev obeh upravnih organov, da se v 5. točki izpodbijanega vodnega dovoljenja določi čas trajanja podeljene koncesije do 10. 10. 2035, ker se je ta doba pravilno določila v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZV-1B.vodno dovoljenje - izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije - koncesijska pogodba - doba podelitve koncesije
UPRS sodba IV U 201/201517.11.2016Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.javni razpis - finančna pomoč za električna vozila - naložba v vozila - začetek naložbe
UPRS sodba IV U 191/201527.12.2016Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se lahko dovoli samo v primeru, če so za to izpolnjeni strogo določeni pogoji, to je upoštevanje med drugim tudi objektivnega roka, v katerem je še mogoče vložiti zahtevo za obnovo postopka. Ta je znašal pel let od dokončnosti odločbe (tretji odstavek 252. člena ZUP). Ker je postala denacionalizacijska odločba dokončna oziroma pravnomočna že 19. 1. 1995, je zahteva za obnovo postopka, vložena 30. 1. 2013, prepozna.

Vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, to je v tem primeru določbe drugega odstavka 10. člena ZDen, pa ni spadalo v času obravnavanja spornega denacionalizacijskega postopka v pristojnost drugega sodišča ali kakšnega drugega organa. Upravni organ tudi ni zaradi njegove rešitve prekinil postopka in morebitna naknadna drugačna odločitev (ki ni nujno pravno pravilna) v poznejših odločbah upravnega organa (v tem primeru MO Velenje), ne more vplivati na to, da bi tožena stranka lahko...
obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - drugače rešeno predhodno vprašanje - odškodnina od tuje države - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
UPRS sodba III U 199/201523.12.2016Podatke, razvidne iz obrazcev, bi tožnica lahko uveljavljala v postopku odmere dohodnine za leto 2013. Uveljavljala bi jih lahko v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine z dne 31. 3. 2014 (prim. tretji do peti odstavek 267. člena ZDavP-2), ki pa ga ni vložila. Če ji informativni izračun dohodnine za leto 2013 do 15. junija 2014 ni bil vročen, pa bi morala tožnica, v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, do 31. julija 2014 sama vložiti napoved dohodnine in s tem tudi izpodbijati domnevo vročitve iz prvega odstavka 85. člena ZDavP-2.dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - dohodki iz tujine - informativni izračun - ugovor zoper informativni izračun
UPRS Sodba III U 154/2015-1025.08.2017Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje (vseh) pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1 zavrniti. Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že večkrat jasno izrekla, da mora projekt ves čas postopka izpolnjevati vse predpisane pogoje. Torej tako ob oddaji vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev oziroma izdaji odločbe o tem zahtevku. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev. Opravo kontrolnih postopkov pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja zahteva evropska zakonodaja.program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo
UPRS Sodba III U 122/2015-1225.08.2017Za izplačilo sredstev v konkretnem primeru morajo biti poleg pogojev pristopa LEADER izpolnjeni tudi vsi pogoji, predpisani za ukrep 312, in torej upoštevane tudi določbe glede upravičenih stroškov za sofinanciranje v okviru omenjenega ukrepa.nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
UPRS Sodba III U 107/2015-1213.07.2017Dejstvo, da je bila tožniku omogočena prisotnost pri pregledu na kraju samem in da mu je bil vročen zapisnik o tem, ne pomeni zagotavljanja sodelovanja stranke v postopku, saj ugotovitve tega pregleda, kot navaja sama toženka, za zavrnitev dela zahtevka niso bile odločilne, ampak so bile to ugotovitve (kot je razbrati iz poteka postopka po spisih) naknadnega administrativnega pregleda. Glede na navedeno bi morala toženka po zaključenem ugotovitvenem postopku tožnika seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in mu dati možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.razvoj podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba III U 178/2015-1328.12.2017Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, vsebinsko dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge. Nenazadnje je dopolnjevanje projektne dokumentacije odvisno tudi od vsebine ugovorov, ki jih po vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja tekom postopka podajajo drugi udeleženci in ki jih kot takih vnaprej tudi ni mogoče v celoti predvideti.gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projektna dokumentacija - predložitev dokumentacije
UPRS Sklep in sodba III U 114/2015-1605.07.2018Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 91. člena ZIS se napitnina lahko nameni le za plače zaposlenim za delovno uspešnost. Zaposleni pa so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec pri izplačilu napitnine razlikuje med zaposlenimi delavci in drugimi delavci iz 86. člena ZIS, čeprav obe skupini sodelujeta pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju v igralnici, kjer se ustvarja napitnina, delitev katere je predmet presoje. Vsem je namreč prepovedano prejemati napitnino neposredno od igralcev, pri delitvi napitnine pa sodelujejo le zaposleni delavci. V tem enaka položaja je torej zakonodajalec različno uredil, ker pri delitvi napitnine sodelujejo le zaposleni in ne vsi delavci (tako odločba US RS, št. U-I-50/16-19 z dne 6. 6. 2018).igre na srečo - delitev napitnine - delovna uspešnost - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo
UPRS sodba II U 1/201620.01.2016V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožeča stranka zaprosila za pravno pomoč v kazenskem postopku, v katerem je tožeča stranka obdolženec in v katerem je mogoče izreči denarno kazen oziroma kazen zapora do enega leta. Zato bi ob upoštevanju te okoliščine tožena stranka morala ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP za zagotovitev pravice do poštenega sodnega postopka odobriti brezplačno pravno pomoč za zastopanje z zagovornikom v tem kazenskem postopku, če je izpolnjevala tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja
UPRS sodba III U 11/201612.02.2016O tožnikovi prošnji, ki je enaka prošnji, o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedaj obravnavani zahtevek, pa se nista spremenila, ni dopustno odločati še enkrat in jo je zato tožena stranka utemeljeno zavrgla.brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
UPRS sodba III U 13/201612.02.2016Nobenega dvoma ni, da je tako v prvem, kot tudi sedaj v drugem primeru, tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otroka v vzgojo in varstvo ter določitve preživnine in stikov, torej v istovrstni zadevi. Tožena stranka je le na podlagi te ugotovitve sprejela zaključek, da sta zadevi isti in da je do umika prve tožbe prišlo zaradi razlogov na strani tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč. Tožnik takemu zaključku nasprotuje, saj navaja, da je do umika prve tožbe prišlo zaradi pobude centra za socialno delo (torej ne iz razlogov na njegovi strani), da bi zaradi interesa otroka ohranil zakon, kar pa se je izkazalo, da ni dobra rešitev. Sodišče ugotavlja, da iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožena stranka te zatrjevane okoliščine preverjala niti se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelila, torej ni ocenila ali sta prva zadeva, ko je bila tožba umaknjena in sedanja pravdna zadeva isti...brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja v isti zadevi - umik tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Izberi vse|Izvozi izbrane