<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba IV U 114/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:IV.U.114.2015

Evidenčna številka:UC0031317
Datum odločbe:14.04.2016
Senat, sodnik posameznik:Majda Kovačič (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Vlasta Švagelj Gabrovec
Področje:GRADBENIŠTVO
Institut:gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - dovozna pot

Jedro

Skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom mora presoditi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Te presoje prvostopenjski organ ni opravil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločbo Upravne enote Celje št. 351-655/2010-52 (13102) z dne 5. 1. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje je z izpodbijano odločbo, št. 351-655/2010-52 (13102) z dne 5. 1. 2015, odločila, da se pusti v veljavi gradbeno dovoljenje, št. 351-445/2010-2 (0358) z dne 9. 8. 2010, ki ga je izdala Upravna enota Celje za gradnjo nezahtevnega objekta - dovozne poti v dolžini 140 m, širine 4 m, na zemljišču s parc. št. 425/1,4 in 322/2 k.o. ..., investitorjema A.A. in B.B. V 2. točki izreka je odločila, da se na podlagi pravnomočnosti te odločbe lahko izvrši gradnja dovoljena z gradbenim dovoljenjem z dne 9. 8. 2010.

2. Odločitev je bila sprejeta v ponovljenem postopku odločanja. Upravni organ je pojasnil, da je bila 10. 10. 2013 izvedena ustna obravnava. Zaradi nasprotujočih trditev obeh strank je upravni organ strankam naložil, da za svoje trditve predložita dokaze. Stranki z interesom, C.C. in Č.Č., sta 19. 11. 2013 upravnemu organu predložili Geotehnično mnenje o vplivu novo zgrajenega cestišča, ki ga je izdelal D.D., udi. rud. in geotehnolog, investitorja pa sta na to mnenje podala pripombe. Zavrnila sta navedbe o nestabilnosti terena, ter izrazila nestrinjanje s prestavitvijo ceste na drugo zazidljivo zemljišče, ker bi le to s tem posegom izgubilo svoj namen. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je bil 21. 1. 2014 opravljen ogled na kraju samem. Preverjeno je bilo tudi geotehnično mnenje, ki je bilo izdelano v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v obsegu temeljenja stanovanjske hiše na parc. št. 425/3 k.o. ..., investitorja C.C., v katerem je isti izdelovalec mnenja navedel, da gre za stabilen teren in da precejnih in podzemnih vod na pregledanem območju ni zaslediti. Gre za isto območje in dve različni mnenji istega izdelovalca. Ker je bilo z ogledom ugotovljeno, da cesta nima neurejenega odvodnjavanja, je utemeljeno sklepati, da je zgrajena na stabilnem terenu, saj na cestišču ni vidnih poškodb ali razpok, ki bi jih takšen teren povzročil. Ugotovljeno je bilo tudi, da začeta gradnja ceste ne vpliva na nepremičnino, ki je v lasti predlagateljev obnove postopka. Prav tako je bilo v postopku pridobljeno urbanistično mnenje strokovne službe Občine Vojnik o dopustnosti gradnje dovozne poti, iz katerega izhaja, da je po veljavnem prostorskem aktu, Odloku o PUP za kmetijskih prostor Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 89/2004), gradnja dovozne ceste dopustna.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je pritožbo stranke z interesom zavrnilo.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega prava in postopkovnih kršitev. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Kot zmotno in neutemeljeno šteje sklicevanje prvostopenjskega organa na izjave investitorjev dane na ustni obravnavi 10. 10. 2013, ker ne odgovorijo na ključni ugovor tožeče stranke, da se s to gradnjo povzroča škoda njunemu zemljišču oziroma nepremičnini z oznako parc. št. 425/3 k.o. ... Iz skice investitorjev ne izhajajo vsi v 74.a členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) določeni pogoji, pač pa zgolj odmik od parcelnih mej, ki je pod zakonsko predpisanim minimumom 3m. Iz skice ni razviden značilni profil, način oblikovanja dovozne ceste in teren. Prav tako prvostopenjski organ ni izvedel zakonite in celovite presoje skladnosti gradnje z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijskih prostor Občine Vojnik. Zgolj navedba, da naj bi prvostopenjski organ 9. 12. 2014 pridobil urbanistično mnenje s strani strokovne službe Občine Vojnik, s katerim tožeča stranka ni bila seznanjena, ne zadošča.

6. Očitno so bila prekršena tudi pravila postopka, ki se nanašajo na dokazovanje z izvedencem. Uradna oseba namreč ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za postopek. Urbanistično mnenje strokovne službe Občine Vojnik z dne 9. 12. 2014 ne predstavlja izvedenskega mnenja. Odločitev je bila sprejeta v skrajšanem postopku, kar zaradi odmika gradnje od meje sosednjih zemljišč (najmanj 3 m) ni pravilno. Prav tako iz odločbe ne izhajajo odločilna dejstva, ki utemeljujejo odločitev, niti niso odpravljene pomanjkljivosti v dejanskem stanju, v skladu z napotilo drugostopenjskega organa.

7. Pomanjkljiva in nepopolna je obrazložitev tudi v delu, ki se nanaša na primerjavo geotehničinih mnenj istega izdelovalca. Tožeča stranka je svoje trditve utemeljila s predloženim izvedenskim mnenjem, v katerem je izvedenec pojasnil, da podporna konstrukcija objekta oziroma opornega zidu in hiše na parc. št. 425/3, ki sta bila zgrajena pred sporno dovozno potjo, nista dimenzionirani za prometno obtežbo dovozne poti, zato bo promet po cestišču negativno vplival na stabilnost nepremičnine tožnikov. Geotehnolog je predlagal odmik dovozne poti vsaj 20 m od parc. št. 425/3. Zgrajeni objekt, ki po spornem gradbenem dovoljenju poteka preko parc. št. 425/4, 425/1 in 322/2, nima urejenega odvodnjavanja, zato se padavinske vode stekajo direktno na parc. št. 425/3, ki je v lasti v lasti tožeče stranke. To povzroča negativen vpliv na obstoječi oporni zid, zunanjo ureditev in stanovanjsko hišo, kar potrjujejo predložene fotografije o oviranem dostopu do parc. št. 425/3 pritožnikov. Upravni organ se nepravilno sklicuje tudi na ugotovitve izvedenca iz postopka gradbenega dovoljenja stanovanjske hiše na parc. št. 425/3 k.o. ...

8. Zmotna je tudi ugotovitev, da gre za nezahteven objekt za lastne potrebe po določbi 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar iz podatkov v upravnem spisu ne izhaja. Tožeča stranka se sklicuje tudi na pravilno uporabo določbe 54. člena Zakona o javnih cestah in 36. člena Odloka o javnih cestah. Ureditev priključkov bi morala biti predvidena že v lokacijski ali projektni dokumentaciji (peti odstavek 54. člena ZJC). Pri gradnji javne poti oziroma ceste po parc. št. 1140/5 k.o. … dovozni priključek iz zemljišča parc. št. 425/4 in 322/2 ni bil predviden, ker ni bil zajet v prostorskem planu in Odloku in je predloženo soglasje Občine Vojnik očitno izdano v nasprotju s predpisom. Nenazadnje tudi odločitev drugostopenjskega organa ni pravilna, saj z njo ni bilo odločeno o pritožbi.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

10. Odgovor na tožbo je sodišču poslala stranka z interesom v tem upravnem sporu. Navaja, da tožeča stranka ni določno pojasnila, kako cesta ovira dostop na parcelo in da zaradi okoliščin (gradnje podpornega zidu in žive meje), ta cesta predstavlja za tožečo stranko samo korist. Zanika navedbe, ki se nanašajo na nastajanje škode, ker jih ne izkazuje nobeno strokovno mnenje. Stranka z interesom meni, da tožeča stranka zlorablja svoje pravice. Navaja tudi, da je tožeča stranka v obnovljenem postopku odločanja lahko sodelovala samo v obsegu, ki se nanaša na varovanje njenih pravic in pravnih koristi. Dejstvo, da ni prejela urbanističnega mnenja, na te pravice ne vpliva. Zavrača tudi navedbe o postopkovnih kršitvah. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka: 11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani akt izdan v obnovljenem postopku odločanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da se gradbeno dovoljenje št. 351-445/2010-2 (0358) z dne 9. 8. 2010, pusti v veljavi. Gre za gradbeno dovoljenje, s katerim je Upravna enota Celje, Oddelek za okolje in prostor, dovolil gradnjo nezahtevnega objekta - dovozne poti v dolžini 140 m, širine 4m, na parc. št. 425/4, 425/1 in 322/2 k.o. ... Izdajo gradbenega dovoljenja je upravni organ utemeljil z določbo 1. točke 74.c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in določbo 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, ki je veljala do 8. 3. 2013 in v času izdaje gradbenega dovoljenja z dne 9. 8. 2010, v nadaljevanju Uredba), po kateri je dovozna cesta širine 300m in širine do 4m opredeljena kot nezahteven objekt za lastne potrebe. Sodišče ugotavlja tudi, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi izdajo gradbenega dovoljenja oziroma odločitev utemeljil tudi z ugotovitvijo, da je gradnja dovozne ceste, upoštevaje urbanistično mnenje strokovne službe Občine Vojnik o dopustnosti gradnje dovozne poti v skladu z Odlokom o PUP za kmetijskih prostor Občine Vojnik (v nadaljevanju Odlok o PUP), dopustna.

13. Določba 74.c člena ZGO-1 opredeljuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja na tej pravni podlagi je, da so izpolnjeni pogoji določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, torej v spornem primeru pogoji Uredbe. Nadaljnji pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja na tej pravni osnovi je, da je nameravana gradnja skladno s prostorskim aktom, da so pridobljena vsa predpisana soglasja in da ima investitor pravico graditi.

14. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski upravni organ obrazložil, tej obrazložitvi pa je sledil tudi drugostopenjski upravni organ, da skladnost gradnje dovozne ceste oziroma dopustnost njene gradnje dokazuje pridobljeno urbanistično mnenje strokovne službe Občine Vojnik, št. 351-655/2010-48. Sodišče se s takšnim stališčem v zvezi s pridobljenim urbanističnim mnenjem ne more strinjati. Po presoji sodišča mora namreč skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom presoditi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Te presoje prvostopenjski organ ni opravil. Sodišče po vpogledu v upravnemu spisu priloženo urbanistično mnenje ugotavlja, da je Občina Vojnik navedla, da je gradnja sporne dovozne ceste dopustna v skladu z določbo 9. člena Odloka o PUP, ki opredeljuje dopustne gradnje tako imenovanih pomožnih objektov po takrat veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče po vpogledu v Odlok o PUP ugotavlja, da le-ta v določbi 9. člena, ob upoštevanju vseh pogojev tega Odloka, dovoljuje tudi gradnjo pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom. V Pravilniku so pomožni objekti opredeljeni v določbi 5. člena, kot objekti za lastne potrebe, v določbi 6. člena kot ograje, v določbi 7. člena kot pomožni infrastrukturni objekti in kot pomožni komunalni objekti med katere po 7 alineji 8. točke 7. člena sodijo tudi cestni priključki na javno občinsko cesto, če je njihova širina do 3m in dolžina do 30m in je pridobljeno soglasje upravljavca takšne ceste. V nadaljevanju Pravilnik določa vrste pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov in v določbi 4. poglavja pogoje za gradnjo enostavnih objektov, kamor sodijo prej navedeni pomožni objekti, brez gradbenega dovoljenja. Pomožni objekti na podlagi prej navedenih določb Pravilnika, tudi objekt iz sedme alineje 8. točke 7. člena Pravilnika, so se torej ob izpolnjevanju pogojev iz 4. poglavja lahko gradili brez gradbenega dovoljenja oziroma drugače povedano, za njihovo gradnjo upravno dovoljenje ni bilo zahtevano. V nadaljevanju ta ugotovitev pomeni, da določbe Pravilnika, na katere se sklicuje 9. člen Odloka o PUP, ne dopuščajo razlage, da gre za dovoljeno gradnjo sporne dovozne poti kot nezahtevnega objekta, v dolžini 140m in širine 4m, za katerega se zahteva izdaja upravnega dovoljenja.

15. Prav tako ne more biti dovoljenost gradnje nezahtevnega objekta v obravnavanem primeru utemeljena z določbo 12. člena Odloka o PUP, saj ta v poglavju z naslovom “Ceste“ zahteva, da mora vsak novo zgrajeni objekt imeti zagotovljeni dostop na kategorizirano javno cesto, ne določa pa pogojev za tovrstno gradnjo.

16. Kot je sodišče že ugotovilo, je v času izdaje gradbenega dovoljenja z dne 9. 8. 2010 veljala Uredba, ki je med manj zahtevne objekte iz 3. člena uvrstila tiste objekte, ki niso uvrščeni med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. V določbi 4. člena je navedla, da nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke in obenem pri objektih, ki jih uvršča po 1. točki drugega odstavka 4. člena med objekte za lastne potrebe zahtevala, da so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo k stavbi, h kateri se gradijo in sicer najdlje za čas njenega obstoja. V nadaljevanju je med nezahtevne objekte v i. točki prvega odstavka 11. člena uvrstila tudi utrjene dovozne poti dolžine do 300m in širine do 4m. Sodišče v tej zvezi ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za nezahtevni objekt, za katerega je bilo skladno z določbo 74.c člena izdano gradbeno dovoljenje, vendar ne iz osnovnega gradbenega dovoljenja z dne 8. 9. 2010, ne iz izpodbijane odločbe z dne 5. 1. 2015, ne izhaja podatek, da so bile za izdajo spornega gradbenega dovoljenja, za gradnjo nezahtevnega objekta, izpolnjene skupne zahteve glede nezahtevnih in enostavnih objektov, torej zahteve iz 4. člena Uredbe.

17. Ker torej določba 9. člena Odloka o PUP, v povezavi z določbo Pravilnika, ne more utemeljiti sporne gradnje, sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da v času izdaje gradbenega dovoljenja z dne 9. 8. 2010 veljavna Uredba določa pogoje za gradnjo nezahtevnih objektov, tudi utrjene dovozne poti dolžine do 300m in širine do 4m, ta gradnja pa glede na obrazložitev v prejšnji točki sodbe ni bila presojena z vidika usklajenosti gradnje s prostorskim aktom. Prav tako ni bila gradnja spornega nezahtevnega objekta, dovozne poti, v dolžini 140m in širini 4m, presojena z vidika skupnih zahtev glede nezahtevnih in enostavnih objektov, zato je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena.

18. Sodišče je izpodbijani akt odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. V njem bo moral upravni organ preveriti in dodatno pojasniti skladnost dovoljene gradnje z Odlokom o PUP in seveda v nadaljevanju, če bo upravni organ ugotovil, da je gradnja skladna z določbami Odloka o PUP, ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji gradnje nezahtevnega objekta v skladu z Uredbo. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena, bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku odločanja izdati nov upravni akt, v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

19. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS, se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).


Zveza:

ZGO-1 člen 74c.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3MDQ1