<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba IV U 103/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:IV.U.103.2015

Evidenčna številka:UC0031313
Datum odločbe:05.04.2016
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Majda Kovačič (poroč.), Melita Ambrož
Področje:KMETIJSTVO
Institut:pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah - suša - poškodovano območje - zavrnitev zahtevka

Jedro

Vsi podatki o poškodovanih območjih in kulturah so se obdelovali in vnašali v aplikacijo AJDA, ki je predstavljala osnovo tožene stranke za izračun in odločanje o pravici do denarnih sredstev za povračilo škode. Ker pa spornega sadovnjaka ni bilo v aplikaciji, tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, na katerega sama, ko je odločala o upravičenosti do povračila škode, ni imela vpliva, tudi ni mogla o škodi na tem sadovnjaku odločiti. To pomeni, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu poškodovanih območij in njihovem obsegu v aplikacijo AJDA.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je tožena stranka v 1. točki izreka odločila, da se ugodi pritožbi na molk organa za GERK 343119. Pod 2. točko izreka je odločeno, da se zavrne zahtevek za GERK 3413119. Pod 3. točko je odločeno, da ni stroškov postopka. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bilo odločeno z odločbo zato, ker je pritožnik vložil pravno sredstvo zaradi molka prvostopenjskega organa. Upravni organ je sam rešil zadevo po tretjem odstavku 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik je zaradi suše leta 2012 na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) in Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (v nadaljevanju Uredba) prijavil škodo na treh GERK-ih. Na spornem GERK-u, ki leži v k.o. … je uveljavljal škodo nastalo na sadovnjaku. V točki 2. Obrazca 2 bi moral med drugim navesti tudi šifro kmetijske rastline, ki jo uveljavlja. Navaja, da je bila skupaj s Programom sprejeta tudi „poškodovanost kultur po poligonih“, ki za leto 2012 določa, v katerih katastrskih občinah je nastala naravna nesreča, katere kulture je prizadela in kolikšna je maksimalna stopnja poškodovanosti v določeni katastrski občini. Za k.o. … je ugotovljena in maksimizirana stopnja poškodovanosti le na kulturah: jabolka (šifra 601) in Trajno travinje (šifra 14115). Tožnik na vlogi za sporni GERK ni uveljavljal nobene od obeh upravičenih kultur in šifer navedenih na Seznamu. Pritožnik se sklicuje na to, da koda na izpodbijanem GERK-u ni bila vnesena v aplikacijo in je napaka nastala pri določitvi poškodovanih območij, ker katastrske občine ..., v kateri leži poškodovani sadovnjak, pomotoma ni bilo med poškodovanimi območji. Napaka je nastala na nivoju občine, pristojne kmetijsko svetovalne službe in regijske komisije za ocenjevanje škode, ki sodelujejo pri določitvi teh območij. V upravnem postopku se organ ne more spuščati v to, ali so pristojni organi na teh območjih, kjer je nastala škoda, pravilno ugotovili dejansko stanje. Takšne napake so lahko predmet drugih postopkov in razmerij, ne pa upravnega postopka.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Škoda je nastala na kmetijskih rastlinah oziroma nasadih, to so bili: GERK-a 3414176 in 4396735 (travinje) ter GERK 3413119 (sadovnjak), za katerega je izdana sporna odločba. O škodi je pravočasno obvestil pristojne organe oziroma službe, ki so si škodo ogledali in podali ustrezno oceno. Žigosan in podpisan je bil Obrazec 2, ki se je štel kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče v letu 2012. Sestavni del je bila tudi zbirna vloga, iz katere je razvidna prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površinah za kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID 100347126), ki so last tožnika. Obrazec 2 je bil izpolnjen skladno z navodili, ki jih je tožnik na kraju samem prejel od Komisije za ocenjevanje škode, pri čemer je bilo rečeno, da naj Obrazca 2, v točkah 2 in 3 ne izpolnjuje, ker bo ocena škode prizadete kulture in drugo, razvidno iz priloge zbirna vloga, ki bo posredovana Komisiji za ocenjevanje škode s strani pristojnih služb in bo predstavljala sestavni del Obrazca 2. Na spornem GERK-u je bila ugotovljena škoda kar na 72 arih. Kmetijska proizvodnja je bila v tem letu manjša za več kot 40%. V nadaljevanju navaja kakšen procent škode bi mu moral biti priznan ter način dodeljevanja sredstev. Podrobno pojasnjuje tudi celotni postopek, ki so ga bili dolžni izpeljati vsi pristojni organi. Škode, ki jo je utrpel, ni bilo mogoče vnesti v aplikacijo AJDA. O tem se tožnika ni obvestilo. Sklicuje se na elektronsko sporočilo z dne 12. 12. 2013, ki ga je poslala A.A., katere zaslišanje predlaga.

3. Ker predpisi niso bili pravilno uporabljeni, je prišlo do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14., 33., 67., 71. in 74. člena Ustave ter 6., 13. in 14. člena EKČP in 1. člena Protokola 1 EKČP. Nepravilna je obrazložitev, da se organ zaradi načela zakonitosti v upravnem postopku ne more spuščati v to, ali so pristojni organi pravilno ugotovili dejansko stanje. Škoda je razvidna iz vloge oziroma ocene škode in v postopku ni bila sporna in so jo dolžni povrniti (39. člen ZOPNN). Organi morajo na podlagi 7. člena ZUP omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Če uradna oseba izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Ker v zadevi ni naredil ničesar narobe, ne more trpeti škodnih posledic. Tako je arbitrarno in samovoljno stališče organa, da dejansko stanje o zadevi sploh ni pomembno in da tožnik, kljub objektivno ugotovljeni škodi ni upravičen do nobenega povračila. V tej zadevi je prišlo do neenakopravnega obravnavanja in do kršitve človekovih pravic ter temeljnih svoboščin skladno s stališčem Vrhovnega sodišča (I Ips 46367/2010 z dne 20. 12. 2012).

4. Tožnik predlaga, da se v zadevi opravi glavna obravnava in zasliši tožnika in pričo A.A. Primarno predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti spremeni, da se zahtevku tožnika tako ugodi, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni obračunati in izplačati tožniku sredstva za odpravo posledic naravne nesreče v letu 2012 ter povrniti vse priglašene stroške postopka. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno obravnavo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da se tožba zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru gre za postopek odprave posledic škode v kmetijstvu na podlagi ZOPNN in Uredbe. Izpodbijano odločbo je izdala tožena stranko kot drugostopenjski upravni organ, ki je ugodil pritožbi tožnika zaradi molka organa za priglašeni GERK 343112 (sadovnjak), ker o njem prvostopenjski upravni organ ni odločil. Odločba je izdana na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP, ki določa, da lahko drugostopenjski organ sam reši zadevo po dokumentih in izda odločbo.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila pravilna odločitev upravnega organa, da je zahtevek za povrnitev škode za prej navedeni sadovnjak zavrnil, glede na to, da ta kultura in šifra (koda) v k.o. … ni bila vnesena v aplikacijo AJDA, na podlagi katere je tožena stranka odločila. Za to katastrsko občino je bila namreč ugotovljena maksimizirana stopnja poškodovanosti le na kulturah: jabolka (šifra 601) in trajno travinje (šifra 14115).

9. Iz celotnega postopka uveljavljanja in ocenjevanja škode zaradi naravne nesreče - suše izhaja, da jo je tožnik prijavil tudi na spornem GERK-u (ožigosan in podpisan obrazec 2, ki je štel kot vloga). Ker pa k.o. ..., v kateri leži poškodovani sadovnjak, ni bilo med poškodovanimi območji (iz listin izhaja, da naj bi se zgodila napaka pri določitvi poškodovanih območij na nivoju občine, pristojne kmetijsko svetovalne službe in regijske komisije za ocenjevanje škode), posledično nastala škoda ni bila vnesena v aplikacijo. Nesporno je, da so se namreč vsi podatki o poškodovanih območjih in kulturah obdelovali in vnašali v aplikacijo AJDA, ki je predstavljala osnovo tožene stranke za izračun in odločanje o pravici do denarnih sredstev za povračilo škode. Ker pa spornega sadovnjaka ni bilo v aplikaciji, tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, na katerega sama, ko je odločala o upravičenosti do povračila škode ni imela vpliva, tudi ni mogla o škodi na tem sadovnjaku odločiti. To pomeni, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu poškodovanih območij in njihovem obsegu v aplikacijo AJDA. Sodišče tako zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor (ta je samo splošni, brez vsebinskih razlogov), da so bile kršene določbe Ustave, EKČP in 1. člen Protokola 1 EKČP, kot tudi 39. člena ZOPNN, ker je bil postopek odločanja tožene stranke, glede na izkazano dejansko stanje, izveden v skladu z relevantnimi predpisi ZOPNN, Uredbe in ZUP.

10. Sodišče tudi ni sledilo predlogu, da bi opravilo glavno obravnavo in zaslišalo tožnika in predlagano pričo, glede na to, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

11. Tožbo je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZOPNN člen 39.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3MDQx