<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 139/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.139.2015

Evidenčna številka:UN0021928
Datum odločbe:01.04.2016
Senat, sodnik posameznik:Lea Chiabai (preds.), Andrej Orel (poroč.), Valentina Rustja
Področje:GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezne sestavine tožbe

Jedro

Tožbeni ugovori glede razumnega odmika in potrebnega soglasja pred gradnjo so po presoji sodišča neutemeljeni. PUP namreč ne prepoveduje gradnje na parcelni meji (kot v konkretnem primeru), saj ne določa minimalnih odmikov od sosednje parcele. Prav tako ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini ali na meji.

Sodišče je v zadevi presodilo, da kljub temu, da tožnik v (izpodbojni) tožbi izrecno ni navedel tožene stranke, je pa v tožbi pravilno navedel izpodbijani akt, ki ga je tožbi tudi priložil in iz katerega jasno izhaja, kdo je tožena stranka, s tem zadostil označitvi tožene stranke po petem odstavku 17. člena ZUS-1. Za opredelitev vsebine konkretnega upravnega spora, po stališču sodišča tudi ni (bila) nujna navedba tožbenega predloga. Kaj tožnik s tožbo zahteva, je namreč mogoče razbrati že iz njene vsebine - tožnik želi odpravo izpodbijane odločbe v celoti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Prizadeta stranka A.A. sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo investitorju A.A. izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, dozidavo, nadzidavo in spremembo namembnosti čebelnjaka v stanovanjsko hišo na zemljišču parc. št. ... k.o. ...

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je organ druge stopnje, z odločbo, št. 35108-54/2014/6-00641108 z dne 22. 4. 2014, odpravil gradbeno dovoljenje z dne 30. 1. 2014 in zadevo vrnil v ponovni postopek, z napotilom, da mora organ prve stopnje pozvati investitorja k dopolnitvi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) z dokazilom o pravici graditi za zemljišče, v katerega zračni prostor segajo deli objekta, predvideni za odstranitev.

3. Na poziv organa prve stopnje je investitor, v ponovljenem postopku, dne 22. 8. 2014 predložil spremenjen PGD, iz katerega izhaja, da ni predviden noben poseg, s katerim bi investitor posegal na sosednjo nepremičnino. V nadaljnjem postopku je nato organ prve stopanje preveril, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, določeni v 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Ugotovil je, da je projekt, z vsemi predpisanimi sestavinami, izdelala družba B., d.o.o., ki je pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta. Na podlagi elektronskega dostopa do zemljiške knjige je organ prve stopanje ugotovil, da ima investitor pravico graditi, saj ima na zemljišču parc. št. ... k.o. ... lastninsko pravico, na zemljišču parc. št. ... k.o. ... pa ima služnostno pravico izgradnje in vzdrževanja priključitve elektrovoda in iztoka viška meteornih vod. Glede izvedbe priključitve na komunalne priključke preko javne ceste, pa je investitor pridobil soglasje upravljavca, to je Mestne občine Nova Gorica. Navedeno mu omogoča izvedbo vseh v PDG predvidenih del. Izkazano je tudi plačilo komunalnega prispevka. Nadalje je organ prve stopnje ugotovil, da je projekt skladen z določili Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (v nadaljevanju PUP), ki se v zadevi uporablja na podlagi Odloka o o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica ( v nadaljevanju OPN). Ta v 111. členu določa, da se upravni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, to je pred 28. 12. 2012, končajo po takrat veljavnih predpisih. V predmetni zadevi se je postopek začel dne 20. 12. 2012, ko je investitor vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako je organ prve stopnje ugotovil, da je investitor pridobil vsa potrebna soglasja. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1, je organ prve stopnje z izpodbijano odločbo investitorju izdal gradbeno dovoljenje.

4. Upravni organ prve stopnje je v postopek, zaradi varstva pravnih interesov, pritegnil tudi tožnika, ki je lastnik sosednje nepremičnine parc. št. ... k.o. ... Na ustni obravnavi dne 26. 11. 2014 in dne 12. 12. 2014 je organ prve stopnje tožnika seznanil s PGD. Tožnik je nato nanj podal svoje pripombe, s katerimi je gradnji nasprotoval. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se je organ prve stopnje do teh navedb opredelil in jih kot neutemeljene zavrnil.

5. Tožnik je zoper odločbo organa prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je organ druge stopnje z odločbo, št. 35108-73/2015/5 (MP) z dne 23. 4. 2015 zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je organ prve stopnje v postopku pravilno ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in investitorju utemeljeno izdal gradbeno dovoljenje. Pri tem pa še dodaja, da tožnik v postopku ne more uspeti z ugovori, s katerimi zasleduje svoj dejanski interes in niso predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Predmet presoje je namreč zgolj obseg del, kot ta izhajajo iz PGD, ta pa ne predvideva poseganja v tožnikovo nepremičnino.

6. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi ponavlja navedbe, ki jih je zatrjeval že v postopku pred organom prve stopnje. Navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje z dne 30. 1. 2014 odpravljeno, saj sta nadstrešek in balkon segala na njegovo nepremičnino. Investitor ju je nato porušil, ruševine pa še danes ležijo na tožnikovi nepremičnini, čeprav je investitor v postopku trdil, da jih bo odstranil in mu povrnil tudi vso iz tega naslova nastalo škodo. Nadalje navaja, da je prvotni lastnik zemljišča C.C. leta 1971 pridobil gradbeno dovoljenja za objekt določenih dimenzij, potem pa zgradil večji objekt, ki na južni strani leži na parcelni meji. Soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja tožnik nikoli ni podpisal, čeprav bi ga C.C. moral pridobiti, glede na to, da je bilo takšno soglasje potrebno pri drugemu sosedu, ki je gradil. Tožnik navaja, da nasprotuje gradnji predvsem zato, ker bosta v PGD predvidena dodatna izolacija (6 cm) in malta (2 cm) segala v njegov zračni prostor, saj stavba na južni strani leži prav na parcelni meji. Tega pa ne dovoli in želi razumski odmik stavbe od parcelne meje. Odločbo izpodbija tudi zaradi tega, ker želi ohraniti studenec, ki se nahaja pod črno gradnjo in ki je bil, do izgradnje vodovoda leta 2014, njegov edini vir pitne vode. Tega investitor ogroža, saj mu ne gre verjeti, da bo postavil čistino napravo, kot je to predvideno v PGD in mu s tem povzroča škodo. Predlaga ogled terena na kraju samem, saj bi se tako razjasnilo razlike med projektno dokumentacijo in dejanskim stanjem.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Prav tako na to tožbo ni odgovorila stranka z interesom D.D.

8. Investitor (prizadeta stranka) A.A. v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrže, saj je ta nesklepčna in nepopolna. Tožnik namreč v njej ni postavil tožbenega zahtevka in ni navedel tožene stranke. V nadaljevanju odgovora na tožbo pa navaja, da ruševin ni odstranil, ker mu tožnik ne dovoli dostopa do njegove nepremičnine, ampak mu grozi, da bo vložil tožbo zaradi motenja posesti. Ne držijo tožnikove navedbe, da studenec - vodnjak leži neposredno pod investitorjevo nepremičnino, kar je razvidno iz karte, ki prikazuje hidrografijo - PISO in inženirskega geološkega mnenja, iz katerega izhaja, da so vodotoki od te nepremičnine oddaljeni 150 metrov ali več. Meteorne vode bodo kontrolirano speljane tako, da ne bodo posegale v tožnikovo nepremičnino. Studenec ni tožnikov vir pitne vode, saj je priključen na vodovod. Investitor oporeka tudi navedbam, da bo gradnja posegala v tožnikov zračni prostor, saj je celotna gradnja v PGD predvidena tako, da na južni strani ne bo ne balkona, ne okenskih polic, izolacija pa bo izvedena na notranji strani nepremičnine ter bo potekala iz objekta investitorja. Tako se z ničemer ne bo ne posegalo in ne stopalo na tožnikovo nepremičnino.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisu. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe organa druge stopnje ter, da bi se izognilo ponavljanju, ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z tožbenimi navedbami pa še dodaja:

11. V zadevi je sporen odmik načrtovane gradnje od parcelne meje tožnikovega zemljišča, oziroma ali načrtovana gradnja, kot ta izhaja iz PGD predvideva poseganje v tožnikov zračni prostor, na južni strani investitorjeve nepremičnine.

12. Upravni organ mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, določeni v 66. členu ZGO-1. V okviru teh pa mora preveriti, ali je projekt izdelan skladno s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). V konkretni zadevi je treba, na podlagi 111. člena OPN, ki je za prej začete upravne postopke podaljšal uporabo dotedanjih izvedbenih prostorskih aktov Mestne občine Nova Gorica, uporabiti PUP. To je pravilno ugotovil že organ prve stopnje, podrobneje pa obrazložil še organ druge stopnje v odločbi, s katero je zavrnil pritožbo tožnika. Nesporno je namreč, da je investitor vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja dne 20. 12. 2012, OPN pa je začel veljati dne 28. 12. 2012.

13. PUP v 5. členu določa, da je gradnja stavb in drugih objektov na določeni lokaciji možna le v tisti meri, kjer razmere to dopuščajo. Ugotavljanje in določanje te mere pa mora, poleg pravnih omejitev iz 4. člena (to je, da je gradnja možna le na stavbnih zemljiščih znotraj ureditvenih območij naselij, z določenimi izjemami), upoštevati zlasti odnos nameravane gradnje do razpoložljivega zemljišča in neposredne okolice, možnost prometne navezave in komunalne ureditve, zahteve po ohranjanju in razvijanju kulturne krajine. V naslednjih odstavkih istega člena PUP pa je še določeno, da se mora, zaradi spoštovanja prej navedenega, gradnja po oblikovnem vidiku naslanjati na značilnosti stavbne dediščine tistega predela občine, v katerega se bo vključila, da se mora priključiti na obstoječe naprave, oziroma si zagotoviti komunalno oskrbo na krajevno običajen način ter si v ta namen pridobiti potrebna soglasja upravljavcev teh naprav.

14. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prve stopnje pravilno upošteval navedene določbe PUP in jih tudi ustrezno obrazložil. Kot prvo je organ prve stopanje ugotovil pravno omejitev iz 4. člena PUP, in sicer, da je iz lokacijske informacije, št. 35011-427/2011-2 z dne 7. 12. 2011 razvidno, da je zemljišče po osnovni namenski rabi opredeljeno kot poselitveno območje - območje stanovanj, izven meje poselitvenega območja. Nadalje je organ prve stopnje ugotovil, da iz PGD izhaja, da bo gradnja klasična, streha osnovnega dela in dozidave dvokapna, strešna konstrukcija lesena, kritina korci, okna in zunanja vrata PVC, fasada termoizolacijska z zaključnim ometom, cokel minimalno do višine 0,50 m. Ugotovil je, da ima objekt urejen dostop do javne ceste preko zemljišča parc. št. ... k.o. ... ter urejen priključek na nov zemeljski NN vod, na nov PMO in vodovod, za kar je investitor pridobil potrebno soglasje upravljavcev teh naprav, in sicer soglasje Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica z dne 20. 1. 2014 in dne 29. 7. 2014, soglasje Mestne občine Nova Gorica z dne 14. 11. 2013 ter soglasje Elektro ... d.d. z dne 14. 12. 2012. Zaradi višinske razlike bo na zemljišču parc. št. ... k.o. ... (za kar si je investitor pridobil soglasje Mestne občine Nova Gorica) vgrajena črpalka za prečrpavanje meteornih vod, ki bodo tako kontrolirano odtekale do zemljišča parc. št. ... k.o. ..., za kar sta lastnik tega zemljišča in investitor sklenila pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. Glede na vse navedeno, je organ prve stopnje ugotovil, da gradnja ne bo poslabšala bivalnih razmer sosednjih objektov in tudi ne bo imela negativnih vplivov na okolje, kar vodi do zaključka, da je gradnja skladna s 5. členom PUP. Sodišče se z navedenimi ugotovitvami v izpodbijani odločbi strinja. Tožbeni ugovori glede razumnega odmika in potrebnega soglasja pred gradnjo so po presoji sodišča neutemeljeni. PUP namreč ne prepoveduje gradnje na parcelni meji (kot v konkretnem primeru), saj ne določa minimalnih odmikov od sosednje parcele. Prav tako ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini ali na meji.

15. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da se bo z gradnjo toplotne izolacije na južni strani posegalo v tožnikovo nepremičnino, oziroma da bo ta izolacija segala v zračni prostor njegove nepremičnine. Da temu ni tako, je organ prve stopnje ugotovil na podlagi PGD, iz katerega izhaja, da objekt s toplotno izolacijo ne bo segal na sosednjo parcelo, z izpodbijano odločbo pa se tudi ne dovoljuje poseganja na tuje zemljišče. Sodišče pojasnjuje, da organ prve stopnje, če oceni, da ne obstaja dvom, da je predvidena gradnja mogoča brez poseganja v tujo nepremičnino, po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 ni dolžan presojati primernosti strokovnih rešitev predvidenih v PGD, saj le tega pripravijo odgovorni projektanti (tako, na primer, že Upravno sodišče RS v sodbi I U 1566/2011 z dne 23. 8. 2012). Izolacija se bo gradila iz notranje strani investitorjeve nepremičnine, kar izhaja iz PGD in tudi pojasnil investitorja.

16. Tožnikov ugovor, s katerim nasprotuje gradnji, ker ta onesnažuje studenec, ki se nahaja pod gradnjo in predstavlja njegov vir pitne vode, za katerega ima tudi vodno dovoljenje, je po oceni sodišča neutemeljen. Tožnik bi lahko uspešno oporekal gradnji le, če bi za svoje trditve o škodljivosti gradnje predložil dokaze. Po določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1, mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti listinske dokaze, ki pa jih tožnik v zadevi ni predložil (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 164/2012 z dne 14. 6. 2012). Zakonsko naloženemu dokaznemu bremene tožnik ne more zadostiti zgolj z navedbami, da investitor z gradnjo povzroča škodo njemu in okolju, saj ne verjame, da bo črpalka postavljena tako kot to zatrjuje investitor in kot to izhaja iz PGD.

17. Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da je prvotni lastnik parcele C.C. leta 1971 pridobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta - čebelnjaka določenih dimenzij, po tem pa zgradil večji objekt. Navedeno na pravilnost in zakonitost izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne vpliva. Sodišče pritrjuje organu prve stopnje, da bi, če je bila takratna gradnja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, moral tožnik nepravilnosti zatrjevati pri takrat pristojni gradbeni inšpekciji.

18. Za postopek izdaje gradbenega dovoljenja so brezpredmetne tudi tožnikove navedbe, da so ruševine, ostale po odstranitvi balkona in nadstreška, na njegovi nepremičnini in jih investitor ni odstranil. Kot je že organ prve stopnje pravilno pojasnil, PGD ne predvideva nobenega rušenja, odstranitev ruševin, oziroma povrnitev škode, nastale iz tega naslova, pa ni(so) predmet tega postopka, ampak jih lahko tožnik uveljavlja v za to predvidenih civilnih in/ali inšpekcijskih postopkih.

19. Sodišče še dodaja, da je tožbo zavrnilo iz razlogov obrazloženih v sodbi, ni pa sledilo predlogu prizadete stranke, naj tožbo zavrže, ker tožnik ni navedel tožene stranke in ni postavil tožbenega predloga, zaradi česar naj bi bila tožba nesklepčna. Res je, da ZUS-1 v 30. členu med (obveznimi) sestavinami tožbe določa tudi navedbo tožene stranke in predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi (tožbeni predlog). Vendar pa, po stališču sodišča, ki sledi sodni praksi (na primer, sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1566/2011 z dne 23. 8. 2012, št. I U 1932/2009 z dne 19. 8. 2010, itd.) vse sestavine, določene v navedenem členu ZUS-1, niso bistvene, oziroma niso določene kot absolutne in je dolžnost sodišča, da v vsakem posameznem primeru oceni, ali je tožba, kljub temu, da nima katere od sestavin, sposobna za obravnavo ali ne. Sodišče je v zadevi presodilo, da, kljub temu, da tožnik v (izpodbojni) tožbi izrecno ni navedel tožene stranke, je pa v tožbi pravilno navedel izpodbijani akt, ki ga je tožbi tudi priložil in iz katerega jasno izhaja, kdo je tožena stranka, s tem zadostil označitvi tožene stranke po petem odstavku 17. člena ZUS-1 (tako tudi J. Breznik, M. Dobravec Jalen in ostali (2008): Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 111 in 209). Za opredelitev vsebine konkretnega upravnega spora, po stališču sodišča tudi ni (bila) nujna navedba tožbenega predloga. Kaj tožnik s tožbo zahteva, je namreč mogoče razbrati že iz njene vsebine - tožnik želi odpravo izpodbijane odločbe v celoti. Sodišče še pojasnjuje, da sklepčnost tožbe v upravnem sporu nima takega pomena kot v pravdi, saj je upravni spor namenjen presoji zakonitosti izpodbijanega akta in ne odločanju o pravici stranke (kot to velja za pravdo). V konkretni zadevi, ob upoštevanju navedenega, je sodišče ocenilo, da je tožba (dovolj) popolna, predvsem pa razumljiva in zato sposobna za nadaljnjo obravnavo in je zato sodišče ni zavrglo, ampak jo je, po vsebinski presoji, kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Glede na vse navedeno, je sodišče ugotovilo, da tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bistveno kršila določb postopka, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, da so tožbeni ugovori neutemeljeni in je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

21. Sodišče je odločitev sprejelo na seji, na podlagi prvega odstavka v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj so bila dejstva in dokazi, pomembni za odločitev v zadevi, pravilno izvedeni in presojani že v upravnem postopku. Tožnik pa izvedbe glavne obravnave, na kateri bi sodišče izvajalo še druge dokaze, ni predlagal.

K točki II. izreka:

22. Odločitev o stroških je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013, itd.) in se v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi uspe (načelo uspeha), povrniti nasprotni stranki in njenemu interveninetu stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Povrnejo se samo potrebni stroški, o čemer odloči sodišče po presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Prizadeta stranka A.A. je dne 20. 7. 2015 sodišču posredoval odgovor na tožbo, v katerem je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki jih je tudi opredelil. Sodišče je tožbo zavrnilo, kar sicer objektivno pomeni, da je prizadeta stranka v postopku uspela in je zato upravičena do povrnitve stroškov, vendar pa sodišče ocenjuje, da ti za postopek niso bili potrebni. Stroški za posamezno vlogo so namreč potrebni stroški, če so v vlogi stranke navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, oziroma vplivajo na odločitev sodišča (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015, tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1606/2014 z dne 6. 11. 2015, itd.). Po presoji sodišča pa prizadeta stranka takšnih navedb v odgovoru na tožbo ni podala. Sodišče je namreč svojo odločitev sprejelo le na podlagi listin, ki se nahajajo v upravnem spisu in dokazov, ki so bili, kot že rečeno, pravilno izvedeni in presojani v upravnem postopku. Pretežni del odgovora na tožbo prizadete stranke se nanaša na navedbe tožnika, ki so za predmetni postopek brezpredmetne in kar navaja tudi prizadeta stranka sama. V ostalem delu pa prizadeta stranka zgolj povzema navedbe, ki jih je podala že v upravnem postopku (na ustni obravnavi dne 12. 12. 2014 ) in izhajajo tudi iz PGD. Sodišče je zato zahtevek prizadete stranke za povrnitev stroškov dogovora na tožbo, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s drugim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo. Tožnik in toženka v postopku nista priglasila stroškov postopka, zato sodišče o njih ni odločalo.


Zveza:

ZGO-1 člen 65, 65/1, 66, 66/1. Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica člen 4, 5. ZUS-1 člen 17, 17/5, 30.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2NjU2