<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 171/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.171.2015

Evidenčna številka:UN0021922
Datum odločbe:25.03.2016
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Andrej Orel (poroč.), Lea Chiabai
Področje:JAVNI RAZPISI - RIBIŠTVO
Institut:ribištvo - vračilo sredstev - revizija operacije - vsebinska sprememba projekta

Jedro

Tožena stranka je v postopku odločanja o vrnitvi spornih sredstev pravilno ugotovila, da dela na vozilu tožnice, ki so bila predmet financiranja niso bila opravljena v skladu z določbami Uredbe, Javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet operacije, predelano drugače, kot je tožnica prikazala v predračunu, ki je del prijave na Javni razpis. Tožnica si za takšno spremembo ni pridobila soglasja tožene stranke torej del ni izvedla tako, kot so bila predvidena v vlogi na Javni razpis. Tudi po mnenju sodišča gre za vsebinsko spremembo projekta, zato bi morala tožnica spremembo preden jo je izvedla, toženi stranki utemeljiti in obrazložiti ter zanjo pridobiti soglasje tožene stranke, česar pa tožnica ni storila, in temu v tožbi niti ne ugovarja. Navedene ugotovitve pa so zadosten razlog za izdajo odločbe o vrnitvi sredstev na podlagi prvega odstavka 65. člena Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju tožena stranka) tožeči stranki naložila vrnitev sredstev, ki jih je prejela na podlagi odločbe tožene stranke o odobritvi sredstev št. 34233-3/2011/22 z dne 10. 2. 2012, v višini 14.159,50 EUR (točka 1 izreka). Odločila je, da mora tožnica dolžni znesek vrniti v roku 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka) ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je dne 2. 4. 2012 prejela zahtevek za izplačilo sredstev v višini 14.159,50 EUR, ki so bila po administrativnem preverjanju in kontroli na samem kraju nakazana na transakcijski račun tožnice v navedeni višini.

2. Urad RS za nadzor proračuna je v mesecu avgustu 2013 izvedel revizijo operacije. Na podlagi izvedene revizije je tožena stranka pričela postopek ugotovitve dejanskega stanja, v katerem je ugotovila, da dela niso opravljena tako, kot določa Javni razpis za ukrep predelave in trženje (v nadaljevanju Javni razpis), s čemer je kršila prvi odstavek 65. člena Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013) in da je tožnica z izvajanjem operacij za ukrep predelava in trženje (v nadaljevanju Javni razpis) pričela že pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev z dne 10. 2. 2012, s čemer je kršila drugi odstavek 23. člena Uredbe ter da je bila odobrena pomoč uporabljena za naložbo v prodajo na drobno, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1168/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (v nadaljevanju Uredba), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 387/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 19. aprila 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo v zvezi z nekaterimi določbami, povezanimi s finančnim poslovanjem za nekatere države članice, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo in določbo 20 alinee VI poglavja Javnega razpisa, ki določata, da se pomoč ne dodeli za naložbe v prodajo na drobno.

3. V nadaljevanju povzema potek dokaznega postopka in zaključuje, da iz dokumentov, ki so ji bili predloženi, ni razvidno, da se je realizacija projekta začela koncem februarja 2012. Iz zapisnika o prevzemu in vključevanja opreme je razvidno, da je stranka od podjetja A. d.o.o. prejela predelano vozilo že 20. 2. 2012. Iz računa št. 12-360-000030 z dne 20. 2. 2012 pa jasno izhaja datum delovnega naloga 24. 1. 2012, ki je datiran pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev. Kot začetek stroška po Javnemu razpisu se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del), zato se delovni nalog šteje za prevzem obveznosti. Posledično pa je strošek nastal pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev, zato upoštevaje 23. člen Uredbe operacija ni upravičena do sofinanciranja.

4. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je transportno vozilo predelano drugače, kot je navedeno na računu z dne 20. 2. 2012. Iz računa je razvidno, da so v vozilo dodatno vgradili termoizolacijo, pod iz protidrsne epoxi mase ter hladilno napravo. Na kraju samem pa je bilo ugotovljeno (fotografije z dne 24. 9. 2013), da je transportni prostor vozila pregrajen s predelno steno z vgrajenimi vrati, prav tako pa so med transportnim prostorom in voznikovo kabino nameščena še dodatna vrata, kar v predloženem računu ni navedeno. Da je vozilo predelano v potujočo prodajalno, izhaja tudi iz tehničnega poročila predelave vozila z dne 5. 12. 2011 ter potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo SB 3262940 z dne 1. 3. 2012 iz katerega izhaja, da je namen nadgradnje, prodajalna. Tožnica je sicer v odgovoru na poziv glede ugotovljenega dejanskega stanja predložila spremenjeno homologacijo in prometno dovoljenje h kateremu je priložila tudi potrdilo o ponovnem pregledu vozila z dne 29. 11. 2013, v katerem je med drugim napisano, da je vozilo predelano v furgon za živila z odstranitvijo elementov potujoče prodajalne, kar pa ni mogoče upoštevati, saj je bil postopek reševanja zahtevka in izplačila zaključen 16. 6. 2012.

5. Odločba o dodelitvi sredstev v 2. alineji poglavja „Stranka se zavezuje“ določa, da se stranka zavezuje, da ne bo spreminjala namenov in kakovosti naložbe navedene v odločbi. Iz vloge tožnice s katero se je prijavila na Javni razpis in je bila osnova za izdajo odločbe o odobritvi sredstev pa je razvidno, da je cilj naložbe med drugim naložba v transportno sredstvo za prevoz ribjih izdelkov. Iz predračuna z dne 22. 8. 2011 je razvidno, da predelava vozila zajema izdelavo termoizolacije, izdelavo poda protidrsne epoxi kombinacije in hladilno napravo. Iz opisa načrtovane investicije - transportno vozilo s termoizolacijo, ki je del poslovnega načrta z dne 30. 1. 2012 pa izhaja, da potrebuje vlagatelj za razvoz proizvodov in blaga ustrezna prevozna sredstva in da je vozilo posebej prirejeno za prevoz živil s hladilno napravo ter ustreza vsem standardom, ki so zahtevani za zdravstveno ustrezen prevoz živil.

6. Stranki so bila na podlagi odobritve zahtevka, predloženih dokazil in ugotovljenih dejstev odobrena sredstva za nakup in pridelavo transportnega vozila izključno za transport oziroma distribucijo ribjih proizvodov iz lastne proizvodnje in pridelave. Iz izvedenih dokazov pa izhaja, da je vozilo prirejeno za prodajalno oziroma potujočo prodajalno, kar pomeni, da je bil namen naložbe spremenjen, tako da stranka del ni opravila v skladu z 2. alinejo poglavja „Stranka se obvezuje“ odločbe.

7. Na podlagi navedenega je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 65. člena Uredbe, določb Javnega razpisa, ki v šestem odstavku Poglavja „Obveznosti upravičenca“ določa da mora prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, oziroma del ni opravil v skladu z obveznostmi ali določbami uredbe javnih razpisov in odločbe o odobritvi sredstev vrniti, izdala odločbo o vračilu sredstev v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil.

9. Tožnica vlaga tožbo zaradi kršitve pravil postopka in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje, ko je ugotovila, da je bilo transportno vozilo predelano v prodajalno. Že ob administrativnem preverjanju in kontroli na kraju samem, dne 28. 5. 2015 je bilo ugotovljeno, da vozilo ni predelano v prodajalno, temveč v dostavno vozilo, kar je razvidno iz fotografij. Tožnica je že v postopku na prvi stopnji pojasnila, da pult in umivalnik nikoli nista bila vgrajena v vozilo, to pa je razvidno tudi iz fotografij, ki so bile narejene ob kontroli na kraju samem. Pult za prodajo z umivalnikom naj bi bil vgrajen na mestu, kjer ima sporno vozilo drsna vrata, tako da prodaja sploh ne bi bila možna. Tožeča stranka ima 4 vozila za prodajo na drobno in dve vozili za dostavo. Vozila, ki so namenjena za prodajo imajo na desni bočni strani dvižna vrata, vrata na zadnji strani pa imajo nasadila, ki omogočajo odpiranje za 270°C. Vozila namenjena za dostavo pa imajo na desni bočni strani drsna vrata, zgornji deli komor pa so zaobljeni. Vztraja, da v sporno vozilo pulta in umivalnika sploh ne bi bilo mogoče vgraditi, ker je premalo prostora. Predlaga, da vozilo pregleda izvedenec, ki bo potrdil, da v vozilo ni mogoče vgraditi pulta in umivalnika ter da je vozilo predelano v transportno vozilo in ne v prodajalno.

10. Nadalje navaja, da je iz računa št. 3231121200003 z dne 17. 2. 2012 razvidno, da je vozilo kupila šele 17. 2. 2012 tako, da predelave pred tem ni mogla naročiti. Že v upravnem postopku je pojasnila, da je dodatno vgrajena predelna stena transportnega prostora z vgrajenimi vrati montirana izključno zaradi prevoza izdelkov v dveh režimih, za sveže blago do 6°C, za zmrznjeno pa -18°C s tem, da temperatura ne sme odstopati za več kot 1 %. Tožeča stranka je že v postopku izdaje izpodbijane odločbe opozorila na napake v dokumentaciji, ki jo je posredoval izvajalec del A. d.o.o., tako da bi revizor ob ogledu moral videti razliko med vozilom namenjenim za transport in vozilom namenjenim za prodajo.

11. Toženka je napačno uporabila materialno pravo, ko je zaključila, da je bilo naročilo potrjeno takrat, ko je bil odprt delovni nalog. Po Obligacijskem zakoniku je pogodba sklenjena, ko je sprejeta ponudba oziroma potrjeno naročilo, odprtje delovnega naloga pa ne pomeni potrditve naročila, sama organizacija procesa in kdaj se odpre delovni nalog pa za postopek ni pomembno. Glede na navedeno je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, saj je tožeča stranka naročilo potrdila 20. 2. 2012. Tehnično poročilo z dne 15. 12. 2011, ki ga je pridobila tožena stranka neposredno od izdelovalca in naj bi se pa se nanašalo na vozilo, ki je bilo predelano z odobrenimi sredstvi in sporni delovni nalog pa tožnici nista bila posredovana, da bi se o njih lahko izjasnila, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Sodišču prilaga elektronsko sporočilo z dne 20. 2. 2012 iz katerega izhaja, da je takrat potrdila naročilo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo toženke odpravi.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter navaja, da se toženka v tožbi ni vsebinsko opredelila do dodatno izvedenih dokazov in ugotovitev iz odločbe upravnega organ druge stopnje. Tožnica v tožbi le ponavlja pritožbene navedbe, ki so bile v drugostopni odločbi že prepričljivo zavrnjene kot neutemeljene.

K točki I izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. V obravnavanem primeru je tožena stranka, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in določil Uredbe o izvajanju operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba), ki jo je sprejela Vlada RS na podlagi 40. člena Zakona o morskem ribištvu (ZMR-2) ter Javnega razpisa za ukrep pridelave in trženja (v nadaljevanju Javni razpis), ki je bil razpisan na podlagi VI. poglavja Uredbe, Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julij 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (v nadaljevanju Uredba 1198/2006/ES), Uredbe Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marec 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 1198/2006/ES (v nadaljevanju Uredba 498/2007/ES) in Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013 (v nadaljevanju Operativni program), ki je bil potrjen z odločbo Evropske komisije št. CCI 207, CCI14, Fpo 001 z dne 19. november 2008, odločila o vrnitvi dodeljenih sredstev.

15. V zadevi ni sporno, da so bila tožnici z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju tožena stranka) št. 34233-3/2011/22 z dne 10. 2. 2012 odobrena sredstva v višini 14.159,50 EUR, ki so bila tožnici po administrativnem preverjanju in kontroli na kraju samem nakazana na njen TRR dne 5. 6. 2012.

16. V zadevi nadalje ni sporno, da je Urad RS za nadzor proračuna na podlagi določb sedmega odstavka 64. člena Uredbe ter dvanajstega odstavka poglavja „Obveznosti upravičenca“ Javnega razpisa, izvedel revizijo operacije, ki je predmet tega postopka ter o tem izdal poročilo o opravljeni reviziji, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici, po tem, ko je tožnico seznanila z ugotovitvami revizije, naložila vrnitev prejetih sredstev.

17. Tudi po mnenju sodišča je tožena stranka v postopku odločanja o vrnitvi spornih sredstev pravilno ugotovila, da dela na vozilu tožnice, ki so bila predmet financiranja niso bila opravljena v skladu z določbami Uredbe, Javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet operacije, predelano drugače, kot je tožnica prikazala v predračunu, ki je del prijave na Javni razpis. Nedvomno je bilo ugotovljeno, da so bila v steno, ki ločuje transportni del vozila od voznikove kabine vgrajena dodana vrata, v transportni del vozila, ki bi moral biti enoten in enotno hlajen pa dodatna pregradna stena z vrati, ki transportni del vozila deli na dva dela z različnim režimom hlajenja. V zadevi ni sporno, da si tožnica za takšno spremembo ni pridobila soglasja tožene stranke torej del ni izvedla tako, kot so bila predvidena v vlogi na Javni razpis. Tudi po mnenju sodišča gre za vsebinsko spremembo projekta, zato bi morala tožnica spremembo preden jo je izvedla, toženi stranki utemeljiti in obrazložiti ter zanjo pridobiti soglasje tožene stranke, česar pa tožnica ni storila, in temu v tožbi niti ne ugovarja. Da se je tožnica zavedala kršitve pa kaže tudi to, da je zahtevi za izplačilo priložila račun družbe A. d.o.o. Koper z dne 20. 2. 2012, ki je skladen s predračunom iste družbe z dne 22. 8. 2011 in ne izkazuje dejansko opravljenih del na vozilu tožene stranke. Tako račun, kot predračun, namreč ne upoštevata dodatno nameščene predelne stene v tovornem prostoru in izdelavo ter montažo vrat za prehod iz vozniške kabine v prvi tovorni prostor ter vrat iz prvega v drugi tovorni prostor, saj je bila v predračunu predvidena predelava vozila z enotnim hlajenim tovornim prostorom. Navedene ugotovitve pa so zadosten razlog za izdajo odločbe o vrnitvi sredstev na podlagi prvega odstavka 65. člena Uredbe.

18. Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, glede kršitev 35. člena Uredbe 1198/2006/ES, t.j. da je predmet naložbe tovorno vozilo za prodajo na drobno, kar ni dopustno, za odločitev v stvari nepomembni. Ne glede na navedeno pa sta tudi sicer, po mnenju sodišča, upravni organ prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe in upravni organ druge stopnje jasno in prepričljivo utemeljila vse elemente potrebne za vrnitev spornih sredstev v zvezi s kršitvijo 35. člena Uredbe 1198/2006 ES. Tožeča stranka v tožbi zgolj ponavlja pritožbene razloge, na katere je upravni organ druge stopnje izčrpno in utemeljeno odgovoril, zato sodišče v tem delu sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa prve stopnje in se nanju sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

19. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na ugotovljeno kršitev drugega odstavka 23. člena Uredbe, to je, da naj bi transportno vozilo in njegovo predelavo naročila tožnica pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, tudi če bi bil utemeljen s kršitvami pravil postopka v zvezi z njenim ugotavljanjem na samo odločitev o stvari, kot je bilo že obrazloženo, ni mogel vplivati. Zato sodišče tudi v ostalem delu sodišče sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

20. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013) člen 23, 23/2, 64, 64/7, 65, 65/1. Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julij 2006 o Evropskem skladu za ribištvo člen 35.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2NjUw