<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

UPRS sodba IV U 102/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:IV.U.102.2015

Evidenčna številka:UC0031301
Datum odločbe:23.03.2016
Senat, sodnik posameznik:Majda Kovačič (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Sonja Kočevar
Področje:DAVKI
Institut:davčna izvršba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje

Jedro

Po določbah ZFPPIPP je tožeča stranka kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen ZPUOOD, ki je določila da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen). Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Celje, je s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva (DT 4295-4/2014-42 (04-3401-02) z dne 6. 6. 2014), zoper tožečo stranko začel postopek davčne izvršbe dolžnega zneska obveznosti v skupni višini 21.738,09 EUR, kot družbenico izbrisane pravne osebe A. d.o.o. Gre za družbo, ki je bila s sklepom Srg 2010/24617 z dne 7. 7. 2010, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil izveden pred uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpust odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), ki je bil predmet ustavne presoje (U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012), v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da se postopki zoper družbenike izbrisanih družb, ki so bile izbrisane do uveljavitve ZPUOOD, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, na podlagi katerega so bili začeti. Izbrisana pravna oseba je imela neporavnane davčne obveznosti, zato v skladu s 441. členom ZFPPIPP, ob prenehanju te družbe aktivni družbeniki pravne osebe solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.

2. Prvostopenjski organ je pojasnil, da je skladno s sedmim odstavkom 242. člena ZFPPIPP tožečo stranko treba šteti kot aktivnega družbenika. Skliceval se je tudi na spremenjeni 242. člen, z uveljavitvijo ZFPPIPP-A. Ob upoštevanju ustavne odločbe U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 se z ZFPPIPP-A spremenjeni šesti in sedmi odstavek 242. člena uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi spremembe zakona. Prav tako je prvostopenjski organ pojasnil, da zahtevek upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane pravne osebe (deseti odstavek 242. člena ZFPPIPP) zastara v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz registra, v tem primeru 7. 7. 2010. Ugotovil je tudi, da je na podlagi podatka družbene pogodbe bil dolžnik ob izbrisu pravne osebe deležnik z 33,73 odstotnim deležem glasovalnih pravic, kar presega 25 odstotni delež vseh glasovalnih pravic in tako ob vsem navedenem družbenik B. d.d. - v likvidaciji izpolnjuje status aktivnega družbenika.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. Zavrnil je ugovor zastaranja in pojasnil, da je bila družbi 21. 5. 2011 poskušena vročitev obvestila o neplačanem davku, in ker družba obvestila ni prevzela v roku 15 dni, je bilo vloženo v hišni predalčnik likvidacijskega upravitelja 7. 6. 2011. Nanj se je družba odzvala z dopisom 15. 6. 2011. Navedeni podatki so po presoji drugostopenjskega organa zadostovali za ugotovitev, da so bile terjatve od družbe terjane v roku enega leta (izbris pravne osebe 7. 7. 2010, vročitev obvestila pred 7. 7. 2011), v skladu z desetim odstavkom 242. člena ZFPPIPP. Slednji zakon za uveljavljanje terjatev ne zahteva izdaje sklepa o izvršbi, kar smiselno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. II U 422/2012-8 z dne 11. 9. 2013. Prav tako je drugostopenjski organ ugotovil, da ni nastopilo zastaranje po določbah 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Najstarejša obveznost je iz leta 2007 in je bila uveljavljena od pritožnice leta 2011. Prav tako ni nastopilo relativno zastaranje 5 let, ker je bilo z uveljavljanjem zahtevka za plačilo neplačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe zadoščeno določbi desetega odstavka 242. člena ZFPPIPP, niti ni nastopilo absolutno zastaranje 10 let ( sodba Upravnega sodišča RS IV U 42/2014-12 z dne 12. 2. 2015).

4. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, določbe 242. člena ZFPPIPP, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi uporabe neustavnih določb ZFPPIPP. Vztraja pri ugovoru zastaranja in poudarja, da je stališče upravnih organov, da družbeniki kapitalske družbe odgovarjajo za obveznost izbrisanega kapitalske družbe v nasprotju z Ustavo RS in Evropskim pravnim redom. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, v kateri Ustavno sodišče ustavnosti zakona ni presojalo s stališča Evropskega pravnega reda. Prav tako se sklicuje na določbe Zakona o gospodarskih družbah in v tej zvezi na doktrino lojalne razlage (sodišče Evropske skupnosti „Von Colson and Kamann 14/83). Uporaba predpisa je v nasprotju tudi z načelom legitimnih pričakovanj, v nasprotju s pravico do ustanavljanja kapitalskih družb iz 43. do 48. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in v nasprotju z drugo direktivo sveta 77/91/EGS z dne 13. 12. 1976 in 12. direktivo sveta 89/667/EGS z dne 21. 12. 1989. Sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in postopek davčne izvršbe ustavi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri odločitvi. Dodaja, da retroaktivnosti tožeča stranka v pritožbi ni ugovarjala, je pa že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-13/00-77 z dne 9. 10. 2002 v 32. točki pojasnilo, da spreminjanje ureditve samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila po 15. 1. 2015, ko je bil nad družbo pred Okrožnem sodišču v Celju, opr. št.. St 6084/2014 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Po vložitvi tožbe je sodišče na podlagi vpogleda v podatke AJPES ugotovilo, da je bil 13. 10. 2015 nad tožečo stranko začet stečajni postopek in imenovana stečajna upraviteljica C.C., zato je 15. januarja 2016 postopek odločanja prekinilo in stečajno upraviteljico pozvalo naj prevzame postopek. Ker stečajna upraviteljica, v skladu z določbo 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodišču ni sporočila, da ne prevzema postopka v tej zadevi, je sodišče štelo, da je stečajni upravitelj s prejemom sklepa dne 16. januar 2016 prevzel postopek, zato ga je nadaljevalo.

8. Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor nepravilne uporabe določbe 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da če je pravna oseba ob svojem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti (šesti odstavek). Aktivni družbenik je oseba: 1. ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivanja na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali pa da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora (sedmi odstavek). Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic (osmi odstavek).

10. V zadevi ni sporno, da je bila pravna oseba A. d.o.o. s sklepom Srg 2010/24617 z dne 7. 7. 2010, ki je bil tega dne objavljen na spletnih straneh AJPES-a, izbrisana iz sodnega registra. Prav tako v zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka ob izbrisu pravne osebe njen deležnik z 33,73 odstotnim deležem glasovalnih pravic, kar presega 25 odstotni delež vseh glasovalnih pravic. Iz obrazložitve izpodbijanega akta zaradi te ugotovitve izhaja, da je prvostopenjski organ tožečo stranko štel za aktivnega družbenika v smislu 442. člena ZFPPIPP, ki na podlagi določb istega člena solidarno odgovarja upnikom za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe.

11. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je po omenjenih določbah ZFPPIPP tožeča stranka, kot aktivni družbenik izbrisane družbe, solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 87/11, v nadaljevanju ZPUOOD), ki je določila, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen).

12. Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD. Uveljavljanje terjatev do teh izbrisanih družb proti njihovim aktivnim družbenikov je omenjeni zakon urejal v 1. do 17. členu (v njih je bila predvidena prekinitev vseh postopkov, začetih na podlagi ZFPPIPP, v katerih so upniki uveljavljali terjatve zoper družbenike in izpeljavo postopka za odpust obveznosti). Navedeno izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero je razveljavilo 1. do 17. člen ZPUOOD. V 6. točki obrazložitve je med drugim navedlo, da je bistvena vsebina ZPUOOD v tem, da razveljavlja določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP (18. člen), ter da na novo ureja vprašanje odgovornosti družbenikov za obveznosti družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije pred uveljavitvijo ZPUOOD (1. do 17. člen tega zakona). V 7. točki je dodalo, da ZPUOOD ureja dva različna položaja, in sicer se 18. člen nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po njegovi uveljavitvi, medtem ko se 1. do 17. člen nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD. V 20. točki je navedlo, da se zaradi razveljavitve postopkov, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 1. člena tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, po katerem so bili začeti (torej po ZFPPIPP, op. upravnega sodišča), kot tudi, da se lahko začnejo postopki zoper družbenike izbrisanih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD.

13. Navedeno torej pomeni, da razveljavitev določb 442. člena ne vpliva na obravnavani primer, ko je bila pravna oseba A. d.o.o. izbrisana iz Sodnega registra 7. 7. 2010, torej pred uveljavitvijo ZPUOOD.

14. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, na katerega je tožeči stranki obširno odgovorila že tožena stranka, da je bila z izdajo izpodbijanega sklepa z dne 6. 6. 2014, kršena določba desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

15. Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov, je pristojni davčni organ na tožečo stranko dne 19. 5. 2011 naslovil Obvestilo o neplačanem davku (poskus vročitve likvidacijskemu upravitelju z dne 19. 5. 2011). Na dopis, ki je bil puščen v hišnem predalčniku likvidacijskega upravitelja dne 7. 6. 2011, je tožeča stranka posredovala davčnemu organu dopis z dne 15. 6. 2011. Sodišče na podlagi navedenih podatkov soglaša s stališčem tožene stranke, da je bila sporna terjatev uveljavljena pravočasno. Upravna organa sta pravilno upoštevala in tožeči stranki tudi utemeljila uporabo določbe desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki določa, da se zahtevki iz šestega odstavka tega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra (ZFPPIPP-C, Uradni list RS, št. 52/10, ki je začel veljati 15. 7. 2010) ter drugega odstavka 95. člena, v katerem je ZFPPIPP-C določil, da se s tem zakonom spremenjeni deseti odstavek 442. člena uporablja za terjatve do pravnih oseb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi tega zakona (torej po 15. 7. 2010).

16. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor zastaranja. Kot je tožeči stranki že pojasnila tožena stranka, zastaranje, tako kot jih za postopek davčne izvršbe določata določbi 125. in 126. člena ZDavP-2, ni nastopilo. Tožena stranka je pojasnila, da je bila najstarejša obveznost iz leta 2007, uveljavljena že z obvestilom v letu 2011 in prvostopenjskim sklepom, kar ob upoštevanju določbe 126. člena ZDavP-2 pomeni, da ni nastopilo ne relativno in ne absolutno zastaranje.

17. Sodišče kot pavšalnega zavrača tudi tožbeni ugovor, da Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, ni upoštevalo pravnega reda EU. Sodišče v nadaljevanju zavrača tudi pavšalen tožbeni ugovor, da upravna organa nista upoštevala doktrine lojalne razlage, ki jo je Sodišče Evropske skupnosti zavzelo v zadevi „Von Colson and Kamann 14/83). Gre namreč za zadevo, ki se nanaša na izvrševanje Direktive št. 76/2007, ki se ne nanaša na obravnavno vprašanje.

18. Ker je torej po navedenem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili zbrani podatki pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa oziroma drugostopenjske odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

20. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.


Zveza:

ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 19. ZDavP-2 člen 126.
Datum zadnje spremembe:
29.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2MTc1