<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 106/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:II.U.106.2015

Evidenčna številka:UM0012655
Datum odločbe:02.02.2016
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Majda Kovačič
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Institut:promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - trenutek sprejema ponudbe

Jedro

Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Tožnik v času sprejema ponudbe ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo št. 120/0, zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012. Ker tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev kot kmet mejaš, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z izpodbijano odločbo ugodilo pritožbi A.A. in B.B. in odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, št. 330-95/2014-14 z dne 18. 6. 2014, spremenilo tako, da ni odobrilo pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča s parc. št. 120/0 k.o. ..., med prodajalcem C.C. in kupcem Č.Č. in odločilo, da se odobri pravni posel prodaje tega zemljišča med prodajalcem C.C. in kupcema A.A. in B.B.

2. Tožena stranka se je sklicevala na določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotovila, da je bil Č.Č. kot lastnik nepremičnin vpisan 21. 3. 2014. Sklicevala se je na sodbo I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011, iz katere izhaja, da mora sprejemnik ponudbe pogoje na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati ob sprejemu ponudbe, sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 835/2007 in stališče dr. D.D., da je treba pogodbo šteti za sklenjeno na dan poteka roka za sprejem ponudbe. Ponudba je bila objavljena na oglasni deski v obdobju od 24. 2. 2014 do 26. 3. 2014, Č.Č. pa je vlogo za odobritev podal 3. 4. 2014. Drugostopenjski organ je zato štel, da sta bili obe stranki predkupna upravičenca po prvem odstavku 23. člena ZKZ, kot kmeta, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj.

3. Tožena stranka je ugotovila tudi, da prvostopenjski organ ni pravilno uporabil določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ. Č.Č. je namreč pridobil status kmeta na podlagi 4. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ, z izdajo ugotovitvene odločbe, kar ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZKZ. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 30. 5. 2014 izhaja, da Č.Č. iz kmetijske dejavnosti ne pridobiva sredstev, ki bi mu predstavljala poglavitni vir za preživetje, hkrati pa tudi ne obdeluje zemljišč, ker ni prisoten na kmetiji. Tožena stranka je glede na navedeno ugotovila, da je treba pritožnikoma priznati predkupno pravico z višjim redom in sta zato pritožnika upravičena do sklenitve pravnega posla.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve postopkovnih pravil, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je prednostni upravičenec za nakup kmetijskega zemljišča. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka.

5. V tožbi uvodoma povzema postopek prodaje kmetijskega zemljišča parc. št. 120/0 k.o. … in vsebino odločbe UE Slovenj Gradec, ki je odločila, da se odobri pravni posel med njim in prodajalcem. Njegova odločbo o statusu kmeta je enakovredna odločbi strank z interesom v tem sporu. Prav tako so vsi trije sprejemniki ponudbe mejaši zemljišča ponujenega v prodajo, torej so po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni, kar pomeni, da je treba uporabiti nadaljnje izločevalne kriterije po določbah ZKZ.

6. Odločitev tožene stranke, da konkurenti po 1. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ niso izenačeni, je napačna. Po tretjem odstavku 23. člena ZKZ je treba ugotoviti, ali sredstva pridobljena iz kmetijske dejavnosti pomenijo osebi glavni vir za preživljanje. Sklicuje se na sodbo I U 184/2014 z dne 6. 5. 2014 in pojasnjuje, da je prevzel kmetijo po stricu, ki mu je ves čas, tako v času študija, kot po tem pomagal, ta dejavnost pa mu je bila tako v preteklosti, kot tudi v bodoče, glavni finančni vir za preživetje. Kmetijska dejavnosti mu je tako v trenutku sprejema ponudbe pomenila glavno in edino dejavnost. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča, II U 512/2013 z dne 3. 9. 2014 in navaja, da kmetijo v času odsotnosti obdeluje sam in s pomočjo ožjih sorodnikov oziroma družinskih članov. Tako je v enakem položaju s konkurentoma tudi po 2. točki 23. členu ZKZ.

7. Odgovor na tožbo sta sodišču posredovala A.A. in B.B. (v nadaljevanju stranka z interesom). Navajata, da je odločitev drugostopenjskega organa pravilna in predlagata, da sodišče ugotovi, da se tožba v delu, ki graja kršitve pravil postopka, zato ker ni obrazložena, zavrne.

8. V zvezi s tožbeno navedbo, ki se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča stranka z interesom opozarja, da gre za drugačno dejansko stanje, zato je v tem primeru ni mogoče uporabiti. Ne strinja se s tožnikovo navedbo, da mu je opravljanje dejavnosti pomenilo glavni finančni vir za preživetje, saj tega prvostopenjski organ ni ugotavljal, niti tega ni tožnik ni navajal v postopku ugotavljanja statusa kmeta, niti tega ne potrjujejo druge okoliščine. Tožena stranka je pravilno upoštevala ugotovitve prvostopenjskega organa, povzete iz zapisnika ustne obravnave, ki jih je podal E.E. in ki potrjujejo, da se bo prevzemnik Č.Č. preživljal s kmetovanjem kot poglavitnim oziroma glavnim virom dohodka. To izhaja tudi iz odločbe UE Slovenj Gradec št. 330-51/2014-5 z dne 11. 3. 2014, s katero je bilo za tožnika ugotovljeno, da se po določbi četrte alinee 24. člena ZKZ šteje med kmete. Tudi višina dohodkov, ki jo je pri izvajanju kmetijske dejavnosti dosegel tožnikov stric E.E. v letu 2013, ne utemeljuje trditve, da sta se tožnik in E.E. preživljala z dohodkom kmetije.

9. Tožnik v trenutku sprejema ponudbe ni bil kmet mejaš. Izjavo o sprejemu ponudbe je pri pristojni upravni enoti podal 6. 3. 2014, lastnik sosednjega zemljišča, parc. št. 121/0 k.o. ..., pa je postal 21. 3. 2014. Prav tako tožnik v trenutku sprejema ponudbe ni bil kmet. Status kmeta je bil tožniku priznan z odločbo UE Slovenj Gradec, št. 330-51/2014-5 z dne 11. 3. 2014, kar pomeni, da dne 6. 3. 2014, ko je sprejel ponudbo, ni izpolnjeval pogoja oziroma ni štel za kmeta (odločba VS RS X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011).

10. Ker je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, je tudi nezakonito zaključil, da vsi kupci izpolnjujejo pogoje določene v 23. členu ZKZ, kot upravičenci enakega vrstnega reda. Odločitev tožene stranke, ki je ugotovila, da si kupci ne konkurirajo kot predkupni upravičenci enakega vrstnega reda po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, je tako pravilna saj je bila stranka z interesom edina, ki je na dan sprejema ponudbe izpolnjevala oba pogoja. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

11. Tožnik v odgovoru na navedbe stranke z interesom pojasnjuje, da so njene navedbe neutemeljene in da se je s kmetovanjem na stričevi kmetiji preživljal. Na procesne kršitve mora paziti sodišče po uradni dolžnosti in pojasnjuje, da bi mu moral drugostopenjski organ, ki je odpravil odločbo prve stopnje, dati možnost sodelovanja v postopku. Ker mu ta možnost ni bila dana, so mu bile kršene pravice iz 22. člena Ustave RS. Navaja, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ker se ni upoštevala specifika primera, prav tako je odločitev v nasprotju z namenom urejanja tega inštituta v ZKZ. Tožena stranka ga je obravnavala, ne glede na to, da je v marcu dobil status kmetija, kot nekoga, ki se ne ukvarja s kmetovanjem, pri čemer nihče ni upošteval, da gre za prevzem stare kmetije, ki je zagotavljala preživljanje vsem družinskim članom, tudi njemu in stricu, ki ga je preživljal. Študij je končal ob delu na kmetiji in v tujini končuje doktorski študij, v času odsotnosti pa mu na kmetiji pomagata starša. Tako ima med kmeti, v konkurenci s stranko z interesom, v skladu z 23. členom ZKZ enak vrstni red, kar pomeni, da je prodajalec imel možnost kupca izbrati.

12. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. ZKZ določa vrstni red predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v prvem odstavku 23. člena, pri čemer je na drugem mestu uvrščen kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj in na četrtem mestu uvrščen drug kmet. Med kmeti, ki so po prvem odstavku uvrščeni na isto mesto, pa se prednostna pravica do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec (razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe) (drugi odstavek).

15. V zadevi ni sporno, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, parc. št. 120/0 k.o. ..., v skladu z določbo 20. člena ZKZ, objavljena na oglasni deski Upravne enote Slovenj Gradec in Državnem portalu RS e-uprava, v času od 24. 2. 2014 do 26. 3. 2014. V zadevi prav tako ni sporno, da so v zakonitem roku ponudbo sprejeli tako tožnik v tem upravnem sporu, Č.Č., kot A.A. in B.B. ter E.E., ki pa vloge za odobritev pravnega posla ni vložil (izjava o odstopu vloge za odobritev pravnega posla z dne 28. 4. 2014).

16. V sporni zadevi je tožena stranka štela, da so vsi sprejemniki ponudbe prednostni upravičenci enakega vrstnega reda, kot kmetje, katerih nepremičnina meji na prodajano nepremičnino.

17. Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje prednostno pravico kot kmet mejaš, oprla na ugotovitev, da je lastnik zemljišča parc. št. 121/0 k.o. ..., ki meji na parcelo 120/0 k.o. ..., ki je predmet prodaje. Zavrnila je pritožbeni ugovor strank z interesom v tem upravnem sporu, ki so tej ugotovitvi oporekale v pritožbi in pojasnila, da že iz sodbe I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011 Upravnega sodišča RS izhaja, da mora sprejemnik ponudbe pogoje na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe, ter na enako stališče, ki ga je zavzelo VS RS v zadevi II Ips 835/2007, na podlagi stališča dr. Miha Juharta, objavljenega v Pravni praksi št. 22 z dne 23. 11. 1997, pa je ugotovila, da je treba pogodbo šteti za sklenjeno na dan poteka roka za sprejem ponudbe.

18. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Določba 1. alinee 24. člena ZKZ določa, da je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Ker je v zadevi pomembna ugotovitev, kdaj mora sprejemnik ponudbe izpolnjevati pogoj iz 1 alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, sodišče opozarja na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS VS 040825 z dne 6. 4. 2012, ki je med drugim zavzelo stališče, da ZKZ kot poseben zakon sicer ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti splošna pravila Obligacijskega prava in da je v skladu s prvim odstavkom 21. člena Obligacijskega zakonika pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema.

19. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je Upravna enota Slovenj Gradec pristojni organ obvestila o poteku ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča oziroma gozda z dopisom z dne 31. 3. 2014, iz katerega izhaja čas objave ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 120/0 k.o. … in podatek, da so v zakonitem roku ponudbo sprejeli E.E., A.A. in B.B. in Č.Č. Podatek, kdaj so to ponudbo sprejeli posamezni sprejemniki ponudbe iz tega obvestila ne izhaja. Tega podatka ni mogoče zaslediti niti iz zapisnika Upravne enote Slovenj Gradec z dne 30. 5. 2014. Datum vložitve tožnikovega sprejema ponudbe, to je 6. 3. 2014, izhaja iz tožnikovega odgovora na pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa, ta datum pa kot datum sprejema ponudbe navajata tudi stranki z interesom v tem upravnem sporu v svojem odgovoru na tožbo (listovna številka 13 sodnega spisa), ki je bil tožniku poslan v odgovor. Glede na datum sprejema ponudbe, ki med strankama ni sporen, bi torej morala upravna organa, tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, ugotavljati ali je tožnik pogoje za uvrstitev med prednostne upravičence enakega vrstnega reda izpolnjeval 6. 3. 2014.

20. V zadevi ni sporno in ta ugotovitev izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je tožnik postal lastnik nepremičnine parc. št. 121/0 k.o. ..., dne 21. 3. 2014, z dnem vpisa zaznambe v zemljiško knjigo. Navedena ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da tožnik v času sprejema ponudbe (6. 3. 2014) ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo 120/0 k.o. ..., zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju s prej navedenim načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012.

21. Ker torej tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval prej navedenih pogojev, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Sodišče zgolj v pojasnilo dodaja, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katero se nanaša. Če je podlaga za njeno izdajo četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ, tako kot je bilo to v tej zadevi, je to od časa podaje izjave v smislu navedene določbe - v konkretnem primeru od 4. 3. 2014, kar pomeni, da je v času sprejema ponudbe, dne 6. 3. 2014, tožnik štel za kmeta.

22. Glede na to, da mora sprejemnik ponudbe pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe, tožnik pa je izjavo o sprejemu ponudbe podal 6. 3. 2014, torej pred 21. 3. 2014, ko je postal lastnik zemljišča, parc. št. 121/0 k.o. ..., to pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavlja svojo predkupno pravico ni izpolnjeval.

23. Sodišče je na tej podlagi presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, zato je tožbo na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je skladno z določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo na nejavni seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno.

K II. točki izreka:

24. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.


Zveza:

ZKZ člen 23, 23/2, 24, 24/1.
Datum zadnje spremembe:
29.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2MTY4