Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6043cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba III U 183/201511.03.2016Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi, pač pa jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
UPRS sodba II U 1/201502.06.2016Na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Pojem prostorske kompleksnosti oziroma pojem namena izrabe prostora in nepremičnin ter njune bistvene okrnitve je treba razlagati v smislu dejanske povezanosti konkretnega sklopa nepremičnin, kot v sebi zaključeni prostorski enotnosti. Namen navedene določbe je torej varstvo kompleksa oziroma prostora kot celote.denacionalizacija - vrnitev nepremičnin naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora
UPRS sodba II U 163/201525.05.2016Sklicevanje na posamezno blagovno znamko v javnem razpisu predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta javnega naročila. To pomeni, da je v vsakem konkretnem primeru potrebno tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne. Šele če to ni možno, se lahko navede blagovna znanka, pri čemer pa mora biti dodano „ali enakovredno“. Nadomestitev navedenega tehtanja pri vsakem konkretnem primeru posebej s splošno določbo v javnem razpisu, da lahko ponudniki ponudijo tudi opremo in materiale drugih proizvajalcev, zato ne zadosti namenu, kot izhaja iz določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2.nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
UPRS sodba II U 118/201503.05.2016Za odmero komunalnega prispevka zazidanega stavbnega zemljišča je ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc relevantna tudi ugotovljena neto tlorisna površina objekta.komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zazidano stavbno zemljišče - površina objekta
UPRS sodba II U 106/201502.02.2016Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Tožnik v času sprejema ponudbe ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo št. 120/0, zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012. Ker tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev kot kmet mejaš, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega...promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - trenutek sprejema ponudbe
UPRS sodba IV U 128/201501.03.2016Osnovni znesek minimalnega dohodka je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 269,20 €, dvakratnik tega zneska pa 538,40 €. Tožnikovi prihodki v relevantnem obdobju znašajo 623,61 € in torej presegajo ta znesek, zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP dolžan vrniti ta sredstva. Za odločitev v tej zadevi je relevantna višina mesečnih dohodkov (20. člen ZSVarPre), okoliščina, da tožnik iz teh dohodkov že plačuje druge svoje obveznosti, pa na odločitev ne more vplivati.vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja prosilca - lastni dohodek prosilca
UPRS sodba IV U 102/201523.03.2016Po določbah ZFPPIPP je tožeča stranka kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen ZPUOOD, ki je določila da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen). Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD.davčna izvršba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje
UPRS sodba IV U 148/201514.04.2016V tožnikovem primeru je obdobje izbrisa šteti od 23. 1. 1993 do 15. 7. 1993 in od 4. 3. 1994 do 24. 1. 1996, kar temelji na podatkih izdanih odločb Ministrstva za notranje zadeve, ki je odločalo o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo na podlagi 40. člena ZDRS in sodb VS RS. Sodišče se v celoti strinja tudi z obrazložitvijo drugostopenjskega upravnega organa, ki se je skliceval na določbo 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter razlago 81. člena ZTuj. Gre za določbe, ki v primeru kot je obravnavani določajo, da je prosilec, ki je vlogo po 40. členu ZDRS vložil pravočasno, pa mu je bila ta zavrnjena izenačen s slovenskimi državljani še dva meseca od vročitve zavrnilne in dokončne odločbe.izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - obdobje izbrisa - višina odškodnine
UPRS sodba IV U 178/201520.04.2016Kot neutemeljene in pavšalne zavrača sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na višino izterjevanega zneska oziroma navedbe, da tožeča stranka ni bila davčni dolžnik. Tožeča stranka teh ugovorov namreč ni konkretizirala oziroma ni določno pojasnila, kateri izmed izterjevanih zneskov ali izvršilnih naslovov, ni bil pravilno upoštevan. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je iz knjigovodske kartice tožeče stranke razvidno, da je znašal dolg tožeče stranke iz naslova neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 201 le 511,95 EUR. Gre namreč za stanje dolga po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, sodišče pa je dolžno presojati stanje dolga na dan izdaje izpodbijanega sklepa.davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova - pobot
UPRS sodba IV U 154/201520.04.2016Po odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo nista začela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le taka, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. To pomeni, da Odloka, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Med drugim je z njim za leto 2013 določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ v višini 0,000289 EUR za zazidano stavbo zemljišče in za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,000134 EUR.nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odločba Ustavnega sodišča - exceptio illegalis
UPRS sodba III U 175/201525.03.2016Tožnik je obračun DDV za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2014, v katerem je izkazal obveznost v višini 1.171,00 EUR, predložil 10. 2. 2015. Moral pa bi ga, v skladu z določbami 88. člena ZDDV-1, najkasneje do 30. 1. 2015 in te ugotovitve ne prereka. Šlo je torej za naknadno predloženi obračun, ki ni bil predložen v predpisanem roku. Tožnik bi zato moral že hkrati s predložitvijo tega obračuna plačati v njem izkazano obveznost s predpisanimi obrestmi. Po jasni določbi četrtega odstavka 88c. člena ZDDV-1, tožnik tega obračuna sam tudi ni smel popraviti oziroma nadomestiti z novim. Zato se v tem sporu ne more z uspehom sklicevati na dejstvo, da je 11. 2. 2015, čeprav mu zakon tega ni dopuščal, vložil popravek obračuna DDV. Le-ta je v okoliščinah konkretnega primera lahko dobil pravni učinek kvečjemu šele, ko (mu) ga je davčni organ (ne glede na postopkovne določbe zakona) priznal ob kontroli. To pa je bilo, kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, dne 5. 3....sklep o davčni izvršbi - obstoj izvršilnega naslova - obveznosti iz DDV - izvršljiv obračun davka - predložitev obračuna DDV - popravek obračuna DDV - naknadna predložitev obračuna DDV - preplačilo davka
UPRS sodba III U 171/201525.03.2016Tožena stranka je v postopku odločanja o vrnitvi spornih sredstev pravilno ugotovila, da dela na vozilu tožnice, ki so bila predmet financiranja niso bila opravljena v skladu z določbami Uredbe, Javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet operacije, predelano drugače, kot je tožnica prikazala v predračunu, ki je del prijave na Javni razpis. Tožnica si za takšno spremembo ni pridobila soglasja tožene stranke torej del ni izvedla tako, kot so bila predvidena v vlogi na Javni razpis. Tudi po mnenju sodišča gre za vsebinsko spremembo projekta, zato bi morala tožnica spremembo preden jo je izvedla, toženi stranki utemeljiti in obrazložiti ter zanjo pridobiti soglasje tožene stranke, česar pa tožnica ni storila, in temu v tožbi niti ne ugovarja. Navedene ugotovitve pa so zadosten razlog za izdajo odločbe o vrnitvi sredstev na podlagi prvega odstavka 65. člena Uredbe...ribištvo - vračilo sredstev - revizija operacije - vsebinska sprememba projekta
UPRS sodba III U 139/201501.04.2016Tožbeni ugovori glede razumnega odmika in potrebnega soglasja pred gradnjo so po presoji sodišča neutemeljeni. PUP namreč ne prepoveduje gradnje na parcelni meji (kot v konkretnem primeru), saj ne določa minimalnih odmikov od sosednje parcele. Prav tako ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini ali na meji.

Sodišče je v zadevi presodilo, da kljub temu, da tožnik v (izpodbojni) tožbi izrecno ni navedel tožene stranke, je pa v tožbi pravilno navedel izpodbijani akt, ki ga je tožbi tudi priložil in iz katerega jasno izhaja, kdo je tožena stranka, s tem zadostil označitvi tožene stranke po petem odstavku 17. člena ZUS-1. Za opredelitev vsebine konkretnega upravnega spora, po stališču sodišča tudi ni (bila) nujna navedba tožbenega predloga. Kaj tožnik s tožbo zahteva, je namreč mogoče razbrati že iz njene vsebine - tožnik želi odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - obvezne sestavine tožbe
UPRS sodba III U 192/201525.03.2016Sodišče meni, da je treba ob odločanju o tem, ali so za vpis v register nepremične kulturne dediščine izpolnjeni pogoji po ZVKD-1, dosledno preveriti in utemeljiti vse te pogoje, območje varovanja kulturne dediščine pa omejiti na najmanjši obseg, ki je nujen za varstvo te dediščine, vse z namenom, da je poseg v lastninsko pravico za lastnika najmanj obremenjujoč. Treba je namreč izhajati iz predpostavke, da je lastninska pravica najmočnejša in tudi ustavno zavarovana pravica. V primeru odločanja o vpisu v register nepremične kulturne dediščine pa se nasproti tej pravici postavi druga pravica, to je pravica, da se zavarujejo dobrine, ki so del kulturne dediščine. Ker zaščita kulturne dediščine z vpisom v register nepremične kulturne dediščine pomeni poseg v lastninsko pravico, je pravica lastnika nepremičnine in obenem dolžnost tistega, ki o vpisu v register nepremične kulturne dediščine odloča, da se pogoji za vpis natančno preučijo, utemeljijo, torej...kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - sodelovanje lastnika v postopku vpisa - načelo materialne resnice - obrazložitev odločbe
UPRS sodba IV U 174/201514.01.2016Ne ZBPP ne ZUP ne vsebujeta določb, na podlagi katerih bi Organ za BPP lahko odločal o utemeljenosti tožničine vloge za odpust dolga iz naslova vračila stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP. To pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da mora zaradi neobstoja pravne podlage za odločanje o odpustu obveznosti, tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odpust dolga - pogoji za odpust dolga
UPRS sodba IV U 186/201517.12.2015Upravni organ je pravilno štel, da je bilo treba zahtevo za denacionalizacijo na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena ZDen kot neutemeljeno zavrniti, saj že sam obstoj pravice dobiti odškodnino za odvzeto premoženje pomeni izključitev denacionalizacijskega zahtevka v Sloveniji, ne glede na to, ali je bila odškodnina dejansko prejeta ali ne. To pa je skladno tudi s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča. Sodbe sodišč sicer niso materialno pravo, vendar je sodišče v skladu z določbo 22. člena Ustave RS dolžno zagotavljati enako sodno varstvo pravic, torej da v enakih primerih odloča enako. To vključuje tudi odločanje v skladu z izoblikovano sodno prakso, ki jo uravnavajo odločitve, pravna stališča in mnenja Vrhovnega sodišča.zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - dejansko izplačilo odškodnine - pogodba FIP
UPRS sodba IV U 184/201517.12.2015Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije tudi za pravne naslednike iz 12. člena ZDen.zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
UPRS sodba II U 100/201516.03.2016Kmet, s katerim je bila sklenjena pogodba o nakupu kmetijskih zemljišč, ima močnejšo predkupno pravico kot tožnik, saj je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj.promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš
UPRS sodba II U 105/201517.02.2016Pravica do plačila storitev institucionalnega varstva v varstveno delovnem centru je odvisna od ugotovitve, ali so sploh izpolnjeni predpisani pogoji za takšno obliko institucionalne storitve.

Občina ima v postopkih uveljavljanja oprostitev po izrecni določbi 29. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev položaj stranke. Torej ima vse pravice, ki gredo strankam v skladu z ZUP, zato je samovoljno stališče tožene stranke, da je občina le (do)plačnica v postopku sprejema v socialno varstveni zavod.
institucionalno varstvo v varstveno delovnem centru - upravičenost do vključitve v zavod - plačilo storitev institucionalnega varstva - stranka v postopku
UPRS sodba II U 127/201517.12.2015S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka od premoženja na posest stavb. Zoper to odločbo so namreč zavezancu zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, ki jih je tožnica tudi uporabila. Navedeno pomeni, da tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nezakonitost prej navedene odločbe v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga teh ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.davčna izvršba - izvršba na dolžnikove denarne prejemke - izpodbijanje izvršilnega naslova

Izberi vse|Izvozi izbrane