Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6661cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzI1
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1751/2014, enako tudi I U 1765/201410.06.2015Okoliščin, ki jih je uveljavljal tožnik (seznanjenost uradne osebe z dokazi, ki izvirajo iz nezakonite preiskave ter naj bi bili posledično pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic), kot razloga za izločitev uradne osebe ni mogoče uveljavljati.varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
UPRS sodba I U 1765/201512.07.2016Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem - prodaja poslovnega deleža
UPRS Sodba I U 1765/2017-1226.06.2018Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
UPRS Sodba in sklep I U 1765/2018-1322.08.2018Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil, tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.mednarodna zaščita - ukrep pridržanja - begosumnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
UPRS sodba I U 1766/201224.12.2012Tožena stranka je iz nepojasnjenega razloga v dokazno oceno vključila samo nekatere izjave tožnika, ki bi bile sicer lahko same po sebi nezadostne z vidika standardov za utemeljenost zahtevka (»arguable claim«), tako da bi tožena stranka lahko prošnjo obravnavala v pospešenem postopku glede na standard »očitnosti« glede neutemeljenosti prošnje po ustavno-pravni praksi Ustavnega sodišča. Vendar pa te izjave tožnika, ki jih je tožena stranka povzela v izpodbijani akt, v povezavi z konkretnejšim opisom dogodkov v zvezi z tožnikovim obravnavanjem v Avstriji in na Nizozemskem, njegovo pojasnitvijo, zakaj naj bi se mu maščevali sorodniki ubitih v vojni, kakšno vlogo in kje jo je opravljal v vojni, zlasti pri dogodku eksplozije granate v Tuzli in obleganjem Vukovarja, kakšne rane je dobil med vojno in kaj se mu je zgodilo v taborišču, ter v zvezi s postopkom v Haagu, ki jih tožena stranka ni povzela v obrazložitev in dokazno oceno, vzbujajo prevelik dvom v pravilnost...mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
UPRS sodba I U 1766/201513.09.2016Kadar odločbo izda po skrajšanem postopku, mora organ v obrazložitvi odločbe navesti, na določbo katere točke prvega odstavka 144. člena ZUP opira vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka ter obrazložiti, kako je določbo uporabil.

Podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti bi moral organ v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe določbe 126. člena ZUP.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
UPRS Sodba I U 1766/2016-1703.10.2017Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.

Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
UPRS sodba in sklep I U 1767/201430.08.2016Prvostopenjski organ je lahko upošteval le tista zemljišča, katerih lastnik je na podlagi javnih evidenc A.A. st. Tožnik sam navaja, da A.A. st. ni (bil) lastnik parcel 817/1 in 817/2, drugi odstavek 4. člena ZDKG pa izrecno nalaga organu, da za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabi podatke iz zemljiške knjige (glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatke iz zemljiškega katastra). Zatrjevana zaznamba spora na to ne more imeti vpliva.

Odločba drugostopenjskega organa ni tak akt, ki ga bi bilo dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu, ker z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo v celoti zavrnil in ni posegel v izrek prvostopenjske odločbe.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje
UPRS sodba I U 1767/201520.12.2016V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIN ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku le inšpekcijski zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov in se izvršuje (po uradni dolžnosti) zaradi varstva javnega interesa in ne v zaščito interesov posameznikov.

Pretežna večina razlogov, iz katerih tožnik zahteva udeležbo v postopku, se nanaša na uveljavljanje zakonitosti cestne ureditve nasploh in s tem na varstvo javnega interesa. Medtem ko osebnega interesa oziroma osebnih koristi tožnik ne izpostavi in ne izkaže v zadostni meri. Zgolj dejstvo, da je uporabnik javnih cest in da je zato upravičen do doslednega spoštovanja zakonskih pogojev za posege v njihovo (splošno) rabo, ni dovolj. Ne pove in ne izkaže pa, v čem je (bil) prizadet kot posameznik in to neposredno, kot se zahteva po zakonu (ZUP)....
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
UPRS Sodba I U 1767/2016-1010.10.2017Po drugem odstavku 163. člena ZIZ je rubež opravljen že z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku. Posledica rubeža je pridobitev zastavne pravice (četrti odstavek 163. člena ZIZ), dolžniku pa je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (prvi odstavek 86. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi, s katerim se dovoli rubež, sodišče dolžniku prepove razpolagati s to pravico (tretji odstavek 163. člena ZIZ). Iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča tako jasno izhaja, da je sodišče že s tem sklepom tožniku (kot dolžniku) prepovedalo razpolaganje s patentom. Po mnenju sodišča (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ni bistvena za odločitev v tej zadevi. To je toženka po presoji sodišča pravilno upoštevala, ko je odločala o zahtevi za vpis licence pri patentu. V nasprotnem primeru bi namreč (lahko) taka prepoved izgubila svoj smisel oziroma namen.industrijska lastnina - patent - izvršba - izdaja sklepa o izvršbi
UPRS sodba I U 1768/201416.12.2015Eden od pogojev za določitev denarne odškodnine po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je tudi ta, da mora biti oseba, ki vloži zahtevo za določitev denarne odškodnine, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica pa ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP in sicer, da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila rojena dne 23. 10. 1995 in zato dne 26. 2. 1992 ni mogla biti izbrisana.izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
UPRS sodba I U 1768/201511.02.2016Iz predloženih upravnih spisov nedvoumno izhaja, da je tožena stranka opravila določena procesna dejanja, naslovljena na zavezanca, torej je bil inšpekcijski postopek uveden. To posledično pomeni, da je napačno stališče drugostopenjskega organa, da o tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku ni bilo mogoče odločati že zato, ker se postopek sploh ni začel.inšpekcijski postopek - uvedba postopka po uradni dolžnosti - stranka v postopku
UPRS sodba I U 1768/201626.05.2017Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrženje vloge - neizpolnjevanje razpisnih pogojev
UPRS Sodba I U 1769/2016-1611.10.2017Postopek izvolitev v najvišji znanstveni naziv se razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v "nižje nazive", pri katerem je tožena stranka pritožbeni organ, v obravnavanem primeru pa gre samo za enostopenjski postopek, ki je urejen drugače.

Utemeljen je tožbeni ugovor, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev HK UL, da tožnica za izvolitev v naziv znanstvene svétnice ne izpolnjuje vseh pogojev, ker nima zadostne objave najmanj 7 del, pri katerih bi bila prva ali vodilna avtorica. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sama strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi HK UL tudi sledila.

Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe tožnici dati možnost, da bi lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker te možnosti ni imela že v postopku pred HK UL. Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker...
izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba I U 1769/2018-1305.05.2020V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.

Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.
izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
UPRS sodba I U 1770/201420.05.2015Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
UPRS Sodba I U 1770/2016-2728.11.2017Po presoji sodišča je toženka z določilom 13. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom podala le pravno podlago za svojo odločitev, čemu se v ponovnem postopku odločanja o povrnitvi stroškov za dejavnosti iz programa promocije vina nekateri tožnikovi zahtevki za dodelitev sredstev (katerim je bilo v prvotnem postopku ugodeno) zavrnejo. Na podlagi 13. člena Uredbe pa ni mogoče utemeljiti uporabe samega izrednega pravnega sredstva odprave pravnomočne odločbe in njene nadomestitve z novo odločbo.vinogradništvo - neposredna plačila - podpora za promocijo vina - pogoji za dodelitev sredstev
UPRS Sodba I U 1770/2017-1512.03.2019Ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.

Dejstvo, da organ predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.

Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini.
obnova upravnega postopka - začetek postopka - udeležba v postopku - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku - solastniki
UPRS Sklep I U 1771/2016-1401.03.2018S tem, ko je bila navedena prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožniki s tožbo, s katero tudi sami zahtevajo odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne morejo več izboljšati svojega pravnega položaja.upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
UPRS Sodba I U 1771/2018-914.06.2019Tožnica je s svojim TRO-K-EN zahtevkom, ki ga je prvostopenjski organ prejel dne 23. 4. 2015 in ki se po izrecni tam vsebovani navedbi nanaša na prvi kvartal leta 2015, skladno s četrtim odstavkom 54.č člena ZTro za koledarsko leto 2015 izbrala trimesečni način uveljavljanja vračila, s tem pa izključila možnost mesečnega in letnega uveljavljanja vračila trošarine za to leto.trošarina - vračilo trošarine za plinsko olje - vložitev zahtevka - zavrženje zahtevka

Izberi vse|Izvozi izbrane