Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6393cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzE1
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 185/2016, enako tudi I U 183/201624.01.2017Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
UPRS sodba in sklep I U 185/201706.02.2017Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik v razgovoru. S temi okoliščinami je tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot v dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila.

V primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, mora toženka zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - dokazno breme - obrazložitev odločbe - začasna odredba
UPRS Sodba I U 1850/2017-1128.08.2018To, da v konkretnem primeru ne gre za odločanje po stanju na dan izdaje odločbe, izhaja že iz dejstva, da je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem posebej predpisal trenutek, ko morajo biti pogoji za uporabo neprofitnega stanovanja izpolnjeni. Že s tem je namreč povedano, da je relevanten nek drug trenutek (dan preverjanja). Če bi veljalo splošno pravilo, da se odloča glede na pravno in dejansko stanje na dan izdaje odločbe, bi bil tisti del določbe, ki pravi, da se izpolnjevanje pogojev upošteva po stanju na dan preverjanja, odveč. Taka ureditev se bolj približa zagotavljanju namena preverjanja izpolnjevanja pogojev, ki je ta, da naj osebe, ki ne izpolnjujejo več pogojev, pod katerimi bi jim bilo stanovanje dodeljeno za neprofitno najemnino, plačujejo tržno najemnino.

Glede na določilo Sklepa o stanovanjski najemnini je pomembno zgolj to, kdaj je služnost ustanovljena. Služnostna pravica na stanovanju na naslovu C. je bila ustanovljena...
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - drugo stanovanje v lasti prosilca - služnost stanovanja - tržna najemnina
UPRS sodba I U 1851/201106.06.2012Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka navaja konkretne člene iz ZOFVI. Tako opremljena obrazložitev otežuje možnost presoje njene zakonitosti v upravnem sporu, vendar pa je podan očiten razlog za ugoditev tožbe zaradi tega, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP). Tako je tožeča stranka šele v upravnem sporu, ki je namenjen preizkusu zakonitosti upravnega akta, ne pa upravnemu odločanju, dobila priložnost, da navaja določena dejstva in okoliščine, ki so po presoji sodišča pomembne za odločitev; to pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi česar je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.javni socialno varstveni zavod - vpis v razvid za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja - vpis v razvid za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
UPRS sodba I U 1851/201520.09.2016Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.

Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za...
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - pogodba o zaposlitvi - nadurno delo - navidezni pravni posel - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti
UPRS Sodba I U 1851/2016-2105.12.2017Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti lahko občinska cesta, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.evidentiranje parcelacije - postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - grajeno javno dobro - stvarna pravica na nepremičnini - občinska cesta
UPRS sodba I U 1852/201616.05.2017Za priznanje davčnih upravičenj oziroma davčnih ugodnosti iz ZDDPO-2 morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZDDPO-2 v sedmem poglavju, v delu, ki ureja obdavčitev pri združitvah in delitvah oziroma pri prenosu premoženja. Za prenos premoženja se šteje transakcija, s katero prenosna družba, ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Pri tem se za obrat po 39. členu ZDDPO-2 šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem. Pri presoji, ali gre za obrat, je ključno, da se prenaša vsa sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na obrat, in da morajo biti sredstva in obveznosti...priglasitev izčlenitve - prenos sredstev - prenosna družba - prevzemna družba - obdavčitev pri prenosu premoženja - obrat
UPRS Sodba I U 1852/2017-1717.04.2019Za izpolnjevanje pogoja, v zvezi s katerim mora strokovni delavec za napredovanje v naziv svetnik zbrati najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s pravilnikom ovrednoteno z najmanj tremi točkami, ima strokovni delavec možnost, da opravi dodatno strokovno delo, ki je v skladu z 20. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ovrednoteno s tremi točkami, lahko pa tudi takšno, ki se vrednoti s štirimi, petimi, osmimi ali desetimi točkami. Katero dodatno strokovno delo se ovrednoti s tremi točkami ali več, taksativno našteva pravilnik v razdelkih c) do f), pri čemer omogoča strokovnemu delavcu, da lahko z različnimi vrstami strokovnih del z različnih področij doseže zahtevano število točk. Ovrednotenje dodatnega strokovnega dela strokovnega delavca s področja športa s tremi ali več točkami v skladu s pravilnikom, ni mogoče na podlagi priloženega potrdila C., vendar pa to ne pomeni, da tožnik kot strokovni delavec...zaposleni v vzgoji in izobraževanju - učitelj športne vzgoje - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - pravilna uporaba materialnega prava - skladnost z ustavo
UPRS Sodba I U 1852/2018-924.01.2019Po določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe.

ZDoh-2 časa odtujitve kapitala ne veže na čas uveljavitve pogodbe.
davek iz dobička od kapitala - odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - rok za priglasitev - prepozna vloga - zavrženje vloge
UPRS sodba I U 1853/201527.10.2016Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - gradbena parcela
UPRS Sodba I U 1853/2016-1520.06.2017V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.

Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
UPRS Sodba I U 1853/2018-1311.09.2018Ukrep omejitve gibanja za Center za tujce je mogoče odrediti le v primeru, če organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju Azilnega doma.

Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je ta standard po ustaljeni sodni praksi treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti, kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - znatna nevarnost pobega prosilca
UPRS Sodba I U 1854/2015-2505.01.2018Zaključne ugotovitve so ugotovitveni upravni akt v smislu določil 2. člena ZUS-1, saj tožena stranka z njimi ugotavlja dolžno ravnanje oziroma kršitve le-tega na podlagi pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo. Čeprav sicer ostaja na ugotovitveni ravni, ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja, torej kršitev zakonskih obveznosti iz 41. in 43. člena ZIntKP, s tem pa posega v pravni položaj tožnika. Oseba, na katero se poimensko tak akt nanaša, ima pravico, da se taka kršitev njenega dolžnega ravnanja po ZIntPK lahko ugotovi samo na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, v zakonitem postopku in ob pravilni razlagi materialnega prava.

Pravna podlaga za odločanje v tem upravnem sporu, zatrjevane kršitve in narava Zaključnih ugotovitev sodišču postavljajo okvir sodnega odločanja, zato je presoja sodišča v tem upravnem sporu zadržana ter omejena predvsem na presojo, ali so bile tožniku v spornem postopku nadzora nad premoženjskim...
korupcija - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - Komisija za preprečevanje korupcije
UPRS Sodba I U 1854/2016-2310.12.2018Določba 79. člena ZViS ne predstavlja pravne podlage za nadzor toženke nad izvajanjem poučevanja, raziskovanja in ocenjevanja znanja študentov, torej nad izvajanjem visokošolske dejavnosti Univerze v Ljubljani. To pomeni, da toženka za opravo nadzora nad delom Univerze v Ljubljani, kakršnega po vsebini zahteva tožnik v svoji vlogi z dne 18. 11. 2011, ni pristojna.

Odločanje o pravilnosti ocene tožnikovega doktorskega dela in postopka njegovega doktorskega študija, kar po vsebini izpodbija tožnik v predmetni vlogi, namreč ne predstavlja upravnega odločanja, pač pa gre za drugo javnopravno zadevo po 4. členu ZUP, za odločanje o kateri pa ni pristojna toženka.
visoko šolstvo - doktorat znanosti - ocena - doktorska disertacija - pristojnost
UPRS Sodba I U 1854/2017-4222.11.2017Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.varstvo osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - posredovanje podatkov - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku
UPRS Sodba I U 1854/2018-1127.02.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot razlog za vložitev prošnje za mednarodno zaščito navedel članstvo v politični stranki SRS. Zgolj članstvo v opozicijski politični stranki samo po sebi namreč še ne utemeljuje strahu pred preganjanjem na katerikoli izmed navedenih zakonskih oziroma konvencijskih podlag za priznanje mednarodne zaščite in tudi opis dogodkov, kot ga je podal tožnik, nima elementov preganjanja v smislu ZMZ-1.

Odločilnega pomena za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito je predvsem to, da tožnik ni navedel, kaj konkretno bi se oziroma kaj se je prav njemu zgodilo, zakaj naj bi bil prav on konkretno preganjan, tako da manjkajo konkretni dogodki, ki bi se individualno nanašali prav na tožnika in torej posledično temu tudi ni utemeljen njegov strah pred morebitnim bodočim preganjanjem v primeru, če bi se tožnik vrnil v svojo izvorno državo Srbijo. Zato se sodišče strinja s toženo stranko, da v tožnikovem primeru...
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - strah - članstvo v legitimni politični stranki - preganjanje - resna škoda
UPRS sklep I U 1855/201324.11.2015Odločitev o začetku postopka skupnega dogovora oziroma odločitev, sprejeta v takšnem postopku, ne predstavlja (predhodnega) vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o tožbi v upravnem sporu zoper odmerno odločbo. Razloga za prekinitev postopka po določbah ZUS-1 in ZPP tudi ne predstavlja predlog stranke pristojnemu organu, da začne postopek skupnega dogovora s pristojnim organom druge države. Po določbah Arbitražne konvencije in Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja namreč predložitev zadeve pristojnemu organu in postopek skupnega dogovora ni ovira za začetek ali nadaljevanje postopkov s pravnimi sredstvi, kar jasno sledi tudi iz priročnika OECD za učinkovite postopke skupnega dogovora in iz Komentarja OECD k 25. členu Vzorčnega sporazuma o davkih na dohodek in na premoženje. Obenem pa, glede na ureditev v notranji zakonodaji, presoja zakonitosti odmerne odločbe v upravnem sporu oziroma odločitev sodišča o vloženi tožbi ne preprečuje uveljavitve...dvojno obdavčevanje - postopek skupnega dogovora - upravni spor zoper odmerno odločbo - prekinitev postopka - uveljavitev v postopku skupnega dogovora sprejete odločitve - izredno pravno sredstvo
UPRS sodba I U 1855/201301.12.2015Izpodbijana odločitev ne temelji na ugotovljeni neskladnosti zaračunanih licenčnin z neodvisnim tržnim načelom (16. člen ZDDPO-2), temveč, ko gre za razvojno licenčnino, na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s sklenjeno Licenčno pogodbo za uporabo rezultatov razvoja, ko gre za prodajno licenčnino, pa na ugotovljeni neskladnosti prejetih računov s Pogodbo o prenosu in uporabi industrijske tehnologije in torej na ugotovljeni neverodostojnosti prejetih računov (12. členu ZDDPO-2), ki je po presoji sodišča zadostna podlaga za davčno nepriznanje odhodkov.davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - licenčnina - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
UPRS sodba I U 1855/201508.11.2016Da lahko davčni zavezanec transakcijo, povezano z nepremičnino, obravnava kot obdavčeno transakcijo (in odbije celotni vstopni DDV), morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: 1. da je oseba, ki opravlja dobavo, zavezanec, identificiran za namene DDV, ki dobavo opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti, 2. oseba, ki je naročnik storitev v zvezi z nepremičnino, mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, 3. naročnik mora imeti pravico do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV v celotnem znesku, 4. oba zavezanca, udeležena v poslu, morata pred opravljeno dobavo podati skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu. Za uveljavitev izbire za obdavčitev na podlagi 45. člena ZDDV-1 ima pravico do odbitka celotnega DDV kupec oziroma naročnik, ki opravlja le obdavčeno dejavnost. Zato je pomembno, da se bo nepremičnina, ki je predmet transakcije, v celoti uporabljala za opravljanje obdavčene dejavnosti. Iz dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da tožnik in najemnik nepremičnine...DDV - odmera DDV - finančni lizing - oddajanje nepremičnine v najem - neobdavčena dejavnost - izjava po 45. členu ZDDV-1
UPRS Sodba I U 1855/2016-1027.06.2017Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja,...neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - namenska razlaga zakona - napačna uporaba materialnega predpisa

Izberi vse|Izvozi izbrane