Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6205cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTI=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba II U 117/201618.01.2017Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odmerno odločbo in glede na citirana zakonska določila prepozno.dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - rok za uveljavljanje davčne olajšave
UPRS sodba II U 191/201614.02.2017Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
UPRS sodba III U 15/201613.01.2017Tožniku je bilo v preteklosti že večkrat podaljšano dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in s tem dana možnost pridobivanja finančnih sredstev, tudi za poravnavo obveznosti do države, vendar pa je očitno vsa pridobljena sredstva porabil izključno za sebe in svojo družino. Tožnik je imel v vsem tem času več možnosti, da bi svoje obveznosti poravnal ali pa izkazal vsaj pripravljenost, da bi to storil (na primer, lahko bi zaprosil za poravnavo obveznosti v obrokih), pa tega ni storil niti po tem, ko ga je tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami in tem, da neplačilo davčnih obveznosti šteje kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, torej kot razlog za zavrnitev prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
UPRS sodba II U 115/201615.03.2017Razlaščenka je štela za osebo nemške narodnosti ter je ob izpolnjevanju še ostalih pogojev glede avstrijskega državljanstva in stalnega prebivališča v relevantnem obdobju spadala v krog oseb, na katere se je nanašal FIP. S tem pa je bila, upoštevaje pravno stališče Vrhovnega sodišča, izključena zahtevati vračilo premoženja na podlagi ZDen, saj je imela v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
UPRS sodba II U 163/201612.04.2017V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, kadar je izpolnjen tudi drugi pogoj iz drugega odstavka 47 d. člena ZSV - torej, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.

Inšpektor za socialne zadeve je po ZSV pristojen nadzorovati tudi lokalne skupnosti, ki so po drugem odstavku 43. člena ZSV dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu in v ta namen tudi podeliti koncesijo za opravljanje te javne službe. V primeru, ko ugotovi, da se javna služba ne izvaja v skladu s predpisi, sme inšpekcijskemu zavezancu (torej tudi lokalni skupnosti) naložiti inšpekcijske ukrepe, ki so v tretjem odstavku 107. člena ZSV našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da sme inšpektor - z namenom, da se zagotovi odprava ugotovljenih kršitev - lokalni skupnosti...
inšpekcijski postopek - ukrep socialnega inšpektorja - stvarna pristojnost socialne inšpekcije - prepoved zagotavljanja socialno varstvene storitve - koncesija - javna služba za pomoč družini na domu - ničnost koncesijske pogodbe - pogoji za ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe
UPRS sodba II U 110/201612.04.2017Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil prvostopni organ, pri katerem je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje tudi vložen in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato bi lahko poslal pritožbo v reševanje drugostopenjskemu organu ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.dovoljenje za delo tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
UPRS sodba II U 112/201612.04.2017Po določbi drugega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ. Če bi torej šlo za izročilno pogodbo, odobritev pravnega posla sploh ni bila potrebna, zato tudi ugovor tožnika pravzaprav ni smiseln, saj si s tem ugovorom ne more izboljšati svojega položaja.promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izročilna pogodba
UPRS Sodba II U 188/2016-1023.08.2017V postopku je šlo za prodajo iste nepremičnino, ki jo je prodajala ista lastnica, v postopku so sodelovale iste stranke kot v prvem postopku, ki so uveljavljale enaka predkupna upravičenja, isti upravni organ je o zadevi odločil na isti pravni podlagi 23. členu ZKZ. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno podlago, ki je v obeh postopkih enako, je po presoji sodišča zaključek upravnega organa druge stopnje, da gre za odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, pravilen.odobritev pravnega posla - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
UPRS Sodba IV U 121/2016-1019.04.2017Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni. Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen...usmeritev otroka v prilagojen program - mnenje strokovne komisije - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba II U 20/2016-1013.09.2017Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.

Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
UPRS Sodba III U 199/2016-1023.06.2017Lastnik se sicer ne more upirati vpisu v register kulturne dediščine, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Ker pa ta vpis prinaša določene omejitve, je treba obstoj kulturne dediščine z gotovostjo ugotoviti ter jo omejiti na najmanjši možni obseg.kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - pogoji za vpis v register - stroški postopka
UPRS Sodba in sklep III U 179/2016-1027.03.2017Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, sodišče tožbo s sklepom zavrže.upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
UPRS Sodba III U 191/2016-1017.11.2017Sporna je odločitev, da se tožniku prepove vstop v državo za obdobje štirih let, ki pa je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Podlago za takšno odločitev dajejo okoliščine, ki izhajajo že iz prvostopenjske odločbe in ki jih je nato izpostavil še drugostopenjski organ v svoji odločbi, in sicer, da je tožnik vstopil in prebival na območju Republike Slovenije kljub prepovedi vstopa v schengensko omočje; da je, kar ima po presoji sodišča veliko težo, posedoval tuje ponarejene listine (osebno izkaznico in vozniško dovoljenje); da je v policijskem postopku z zatrjevanjem, da so ti dokumenti pristni in da je iz njih razvidna njegova identiteta, navajal lažne podatke; in da je bil, kar je nadalje bistvenega pomena, obsojen za dve kaznivi dejanji ponarejanja listin.prepoved vstopa v državo - odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev tujca - nevarnost pobega - ponarejeni dokumenti
UPRS Sklep in sodba III U 163/2016-1009.06.2017Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
UPRS Sklep in sodba III U 131/2016-1029.08.2017Pri prodaji med povezanima družbama je mogoče sprejeti s tem poslom določeno transakcijsko vrednost kot carinsko vrednost le, kolikor je s prej predvidenimi načini vrednotenja mogoče ugotoviti, da povezanost med družbama ni vplivala na transakcijsko vrednost, torej da je ta približno enaka vrednosti cene na enoto blaga, po kateri se blago proda nepovezanim osebam, kar vse pa mora dokazati deklarant.carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
UPRS Sodba IV U 128/2016-1003.04.2018Predlagatelj napredovanja oziroma stranka postopka je tista, ki mora svoje navedbe v vlogi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
UPRS Sodba IV U 164/2016-1005.11.2018Sodišče zaključuje, da je odločba toženke, katere odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici je zahteval tožnik, upravna zadeva iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer je to odločbo izdala Občina Žalec, torej samoupravna lokalna skupnost.

Ker je o predmetni tožnikovi zahtevi odločal župan Občine Žalec, namesto pristojno ministrstvo, kot določa drugi odstavek 276. člena ZUP, sodišče ugotavlja, da je o tej zahtevi odločal stvarno nepristojni organ, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
obratovalni čas gostinskega obrata - izvirna pristojnost občine - ničnostna tožba
UPRS Sodba IV U 163/2016-1015.11.2018Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
UPRS Sodba IV U 134/2016-1011.04.2018Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.

Pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi prejšnji lastnik nepremičnin bil upravičen do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete, potrebne za opravljanje poklica.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP
UPRS Sodba IV U 116/2016-1022.08.2018Tožnikovi ugovori napadajo vsebino, veljavnost oziroma sam obstoj izvršilnega naslova, ki z izrecnim določilom 240. člena ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe niso dovoljeni. Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-2 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi.davčna izvršba - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - tožbena novota

Izberi vse|Izvozi izbrane