Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6818cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTE=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba II U 166/201621.12.2016Razlastitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je uredbi o državnem prostorskem načrtu.prostorska ureditev državnega pomena - razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes
UPRS sodba II U 196/201614.12.2016Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku parcelacije, ki teče po določbah 47. do 52. člena ZEN. Predlagatelje tega postopka določa 48. člen ZEN. Eden od njih je razlastitveni upravičenec, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve.parcelacija zemljišč - razlastitev - predlagatelj postopka parcelacije
UPRS sodba II U 17/201630.11.2016Ker so vrednosti upravičenih stroškov v regulativnem okviru zgolj načrtovane, se upravičeni stroški, ki dejansko nastanejo v posameznem letu regulativnega obdobja, upoštevajo v okviru posebej za to predvidenega postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira po 120. členu EZ-1.trg električne energije - gospodarska javna služba - dejavnost distribucijskega operaterja - regulativni okvir - določitev regulativnega okvira - upravičeni stroški
UPRS sodba III U 178/201601.07.2016Terjatev tožene stranke do tožnice iz naslova povrnitve izplačanega zneska prejete brezplačne pravne pomoči je po svoji naravi kondikcijski zahtevek. Glede na zakonsko določbo 48. člena ZBPP terjatev nastane s pravnomočnostjo sodne odločbe v zadevi, v kateri je bila dodeljena BPP, s tem pa tudi obveznost tožnice do povračila stroškov iz naslova izplačane BPP. Ker je od pravnomočnosti sodne odločbe v obravnavani zadevi do izdaje izpodbijanega sklepa, to je dne 6. 5. 2016, poteklo več kot pet let, sodišče ugotavlja, da je terjatev tožene stranke do tožnice že zastarala.vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zastaranje - kondikcijski zahtevek
UPRS sodba III U 198/201602.09.2016Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
UPRS sodba II U 175/201612.10.2016Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
UPRS sodba II U 146/201615.03.2017Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave
UPRS sodba II U 171/201619.04.2017Pri odločanju o postavitvi skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva je treba skrbno pretehtati vse okoliščine, zavedajoč se, da se s postavitvijo takšnega skrbnika nadomešča volja zaenkrat poslovno nesposobnega posameznika, ki pa kasneje ob pridobitvi poslovne sposobnosti posledic takšne odločitve ne bo več mogel preklicati. V tej luči je treba tudi razlagati oziroma ugotavljati koristi mladoletnega otroka.skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika mladoletni osebi - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - koristi otroka
UPRS sodba IV U 146/201617.11.2016Glede na to, da tožnica želi vložiti odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve človekovih pravic, je bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvo svetovanje dejansko in pravno utemeljena. Izvajalec (odvetnik) brezplačne pravne pomoči bo po opravljenem svetovanju lahko izrazil mnenje, da tožnica v zvezi s svojimi trditvami izkazuje možnosti za uspeh v sodnem postopku, kar pomeni, da bo prosilka lahko vložila še nadaljnjo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za morebitna nadaljnja pravna dejanja (zastopanja) v zvezi z odškodninskim zahtevkom.pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
UPRS sodba IV U 137/201617.11.2016Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevala prosilkine izjave, da je brezposelna, da jo preživlja hči in da priložnostno opravlja občasna dela in v tej zvezi, zakaj kot odločilno v tej zadevi šteje prosilkino izjavo dano na zapisnik. Takšna obrazložitev ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe, saj samo sklicevanje na prosilkino izjavo, dano v kazenskem postopku, stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
UPRS sodba IV U 152/201623.11.2016Sodna poravnava med tožnico in njenim bivšim zakoncem pomeni, da je tožnica sama zakrivila takšno dejansko stanje, da z solastnim deležem nepremičnine zaradi vknjižene brezplačne uporabe stanovanja skupaj s kletjo (užitka), ne more razpolagati. Tožnica sicer vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker želi doseči civilno delitev tega solastnega premoženja, ki pa je že bilo predmet sodne poravnave, torej se je o tem premoženju po sporazumni volji obeh udeležencev, že enkrat odločilo. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage za to, da bi tožnici, v postopku civilne delitve solastnega premoženja dodelila brezplačno pravno pomoč.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
UPRS sodba IV U 144/201623.11.2016Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.

V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v...
brezplačna pravna pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program
UPRS sodba II U 10/201607.03.2017Tožnica se v vlogi ni sklicevala na odpis ali delni odpis dolga v izjemnih primerih, niti ni navajala razlogov za takšen odpis, niti vlogi ni priložila prilog oziroma dokazil, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na tako vsebino vloge. Iz določbe 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku namreč izhaja, da mora davčni zavezanec v obrazcu vloge za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge, torej obseg odločanja davčnega organa določi davčni zavezanec s svojo vlogi. Zato je drugostopenjski organ njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odpis ali delni odpis v izjemnih primerih, kot pritožbeno novoto utemeljeno zavrnil.davki - odpis dolga - pogoji za odpis - dohodek na družinskega člana - odpis dolga v izjemnih primerih
UPRS sodba II U 178/201607.02.2017Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
UPRS sodba II U 15/201607.03.2017Sklep o odpustu obveznosti je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, saj do odpustna obveznosti pride šele z navedenim sklepom, z njegovo pravnomočnostjo pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero se sklep o odpustu obveznosti nanaša.davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odpust obveznosti
UPRS sodba II U 176/201610.03.2017Tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.javni razpis - razpisni pogoji - pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete - vzpostavitev kmetije - knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo
UPRS sodba IV U 118/201607.12.2016Sodišče je presodilo, da je bila vročitev odločbe tožene stranke z dne 15. 7. 2013 pravilna, ker je bila opravljena skladno z določbo drugega odstavka 89. člena ZUP.tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - vročitev odločbe - pooblaščenec za vročanje - vročilnica
UPRS sodba IV U 157/201622.02.2017V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka v stanovanju bivala skupaj z najemnikom tega stanovanja, prav tako pa ni sporno, da v tem stanovanju ne ona, ne sin, nista imela prijavljenega stalnega prebivališča, niti v najemni pogodbi nista bila navedena kot uporabnika stanovanja. Ker so pogoji za prenos najemnega razmerja po smrti najemnika določeni kumulativno, samo dejansko bivanje ni zadoščalo za ugoditev vlogi za prenos najemnega razmerja z dne 5. 10. 2015, kar pomeni, da vlogi tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi, zato je bila odklonitev soglasja za prenos najemne pogodbe na izvenzakonsko partnerico pokojnega najemnika pravilna in na zakonu utemeljena.dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prenos najemnega razmerja - prijava stalnega prebivališča - uporabnik stanovanja
UPRS sodba IV U 186/201607.02.2017Ker gre za akt, ki po presoji sodišča spada med druge odločitve po 48. členu ZLS, bi morala tožena stranka, ko je prejela od civilne iniciative pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma, ravnati po določbah 47. člena ZLS in ZUP. To pomeni, da se mora pobuda obravnavati kot vložena zahteva v upravnem postopku (63. člen ZUP in drugi in tretji odstavek 47. člena ZLS), za katero veljajo nadaljnje določbe 125. in 129. člena ZUP.referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - sklep občinskega sveta - javnopravna stvar
UPRS sodba IV U 120/201615.12.2016Poslovnik, ki ga je tožena stranka sprejela na seji dne 14. 5. 2016 (v času trajanja postopka imenovanja), v 14. členu določa strožji kriterij (dvotretinjsko večino vseh članov) o imenovanju ali razrešitvi vodje okrožnih državnih tožilcev in njihovih namestnikov, kot je to določeno v ZDT-1. Poslovnik kot podzakonski predpis je v tem delu v nasprotju z ZDT-1 in se pri presoji pravilnosti odločitve glede glasovanja vseh članov tožene stranke, upošteva določba prvega stavka drugega odstavka 105. člena ZDT-1 (exceptio illegalis), ki določa pri drugih odločitvah večino glasov vseh članov. To pomeni, da bi bila zakonito sprejeta odločitev o imenovanju enega izmed kandidatov za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v A., če bi zanj glasovalo pet članov tožene stranke od, na seji prisotnih osmih članov (celotna sestava ima sicer devet članov). Kot izhaja iz zapisnika 61. seje tožene stranke z dne 14. 9. 2016, nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih pet glasov,...imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - mnenje ministra - odločanje z večino glasov - exeptio ilegalis

Izberi vse|Izvozi izbrane