<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 156/2015
ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.156.2015

Evidenčna številka:UM0012438
Datum odločbe:12.11.2015
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Vlasta Švagelj Gabrovec
Področje:GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore

Jedro

Sodišče nima pomislekov glede zaključkov upravnega organa, da je gradnja, ki sta jo izvedla tožnika, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zgrajeni objekt je višji, kot je določeno v izdanem gradbenem dovoljenju, ima strešno teraso, v njem pa je več enot, namenjenih turistični dejavnosti.

Inšpektor je imel pooblastilo za ogled predmetnih prostorov v določilu prvega odstavka 20. člena ZIN. Glede očitka tožeče stranke, da je kršil njeno pravico do nedotakljivosti stanovanja, pa sodišče dodaja, da nič v izvedenem dokaznem postopku ob ogledu ni kazalo na to, da gre za stanovanjske prostore, niti tega nista zatrjevala tožnika v svojem dopisu, ki sta ga naslovila na prvostopni organ. Poleg tega inšpektor pri drugem ogledu v prostore ni vstopil, ampak si jih je ogledal le od zunaj.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema naloženo, da v roku 60 dni po vročitvi te odločbe z objekta na zemljišču s parc. št. 240 k.o. …, ki ga izvajata v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, ki ga je izdala Upravna enota Izola, odstranita neskladne dele in sicer: v pritličju turistična apartmaja 1 in 2, natančneje dve kuhinji, dve kopalnici in opečni slop v enoti A; v prvem nadstropju turistična apartmaja 3 in 5 in sobo s kopalnico 4, natančneje dve kuhinji, tri kopalnice in opečni slop; v drugem nadstropju turistična apartmaja 6 in 8, sobo s kopalnico z oznako 7, natančneje dve kuhinji, tri kopalnice in opečni slop v enoti 6, na podstrešju celotno streho, strešno konstrukcijo, kolenčni zid do višine dovoljene z gradbenim dovoljenjem 0,75 m, strešno teraso in opečni steni debeline 20 cm, izvedene z vertikalnimi armiranimi betonskimi vezmi, na katere je naslonjeno celotno ostrešje, vse izvedeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem (1. točka izreka). Inšpekcijska zavezanca sta bila opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka). S 3. točko izreka so bile za nelegalni objekt iz 1. točke izreka odrejene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Tožnika sta se zoper takšno odločbo pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z uvodu navedeno odločbo njuno pritožbo zavrnilo.

2. V ugotovitvenem postopku je prvostopni organ vpogledal v gradbeno dovoljenje Upravne enote Izola št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, s katerim se inšpekcijskima zavezancema dovoli rekonstrukcija, nadzidava, dozidava in sprememba namembnosti iz poslovne v enostanovanjsko stavbo na naslovu …, na zemljišču s parc. št. 240 k.o. …. Dne 13. 5. 2013 je inšpektor opravil inšpekcijski ogled predmetnega objekta na kraju samem in objekt fotografiral, dne 27. 5. 2013 je opravil pregled spisa pri Upravni enoti Izola v zvezi z izdajo navedenega gradbenega dovoljenja. Na ta način je inšpektor ugotovil, da sta inšpekcijska zavezanca izvedla gradnjo v nasprotju s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, saj sta v objektu izvedla devet bivalnih enot ter nadzidala mansardo tako, da sta na podstrešju pridobila stojno višino. Razen tega je gradbeni inšpektor dne 20. 8. 2013 opravil ogled spletne stranki A. d.o.o. in ugotovil, da ta agencija oglašuje nastanitvene kapacitete v obravnavanem objektu, na tej spletni strani pa je podrobneje izdelana ponudba nastanitvenih zmogljivosti, in sicer šestih apartmajev, ki so tukaj podrobno opisani. S tem so po zaključku inšpektorja ovržene trditve tožeče stranke, da gre za enostanovanjski subjekt, saj iz navedenega sledi, da gre za poslovni objekt in trženje turističnih nastanitvenih kapacitet, za kar postopek izdaje gradbenega dovoljenja ni bil izpeljan. Prvostopni organ je dne 5. 9. 2013 opravil še kontrolni inšpekcijski pregled predmetnega objekta in ugotovil, da je na fasadi ob vhodu izobešena oznaka za klasifikacijo nastanitvenega turističnega objekta, da je višina objekta 10,35 m, kar je za 0,75 m višje, kot dovoljuje gradbeno dovoljenje, ki določa višino objekta 9,6 m ter da je na strehi vidna strešna terasa, ki je gradbeno dovoljenje ne predvideva.

3. Razen tega je gradbeni inšpektor opravil pregled pritožbi priloženih načrtov iz PID, ki ga je pripravil B. in o tem sestavil zapisnik, pri tem pa ugotovil, da tloris pritličja PID prikazuje funkcionalno popolnoma drugačno ureditev te etaže, saj sta izvedeni dve kuhinji, ki ju v PGD sploh ni. Enako velja za tloris prvega nadstropja, ki v PID prikazuje tri samostojne funkcionalne enote označene z zaporednimi številkami 3, 4 in 5, kot jih je inšpektor videl in zabeležil na prvem inšpekcijskem pregledu, to je dva apartmaja s kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom in spalnico ter eno sobo s kopalnico. Tudi v drugem nadstropju so izvedene tri samostojne funkcionalne enote označene z zaporednimi številkami 6, 7 in 8 in sicer dva apartmaja s kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom in spalnico ter eno sobo s kopalnico. V vsaki etaži je tudi nov konstrukcijski element opečni slop dim 30 x 95 cm, ki ga v PGD dokumentaciji ni. Takšne enote sta zavezanca tudi tržila v poletni sezoni 2013. Tudi tloris podstrešja PID prikazuje funkcionalno drugačno ureditev te etaže, saj je povečana višina, zgrajena pa je tudi strešna terasa, ki je v PGD ni. Razlike med PID in PGD inšpektor ugotavlja tudi pri tlorisu ostrešja, strehe ter v prerezu AA in prerezu BB.

4. Inšpekcijskima zavezancema je bila izdana odločba, s katero jima je bilo v skladu z določilom 153. člena ZGO-1 naloženo, da pri upravni enoti zaprosita za spremembo gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt v roku enega meseca po vročitvi te odločbe. Ta rok je potekel 21. 10. 2013, tožnika pa vloge za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja nista podala.

5. Tako prvostopni kot drugostopni organ ugotavljata, da takšna gradnja pomeni neskladno gradnjo, saj je izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. Sankcija za neskladno gradnjo pa je po določbah 153. člena ZGO-1 ustavitev gradnje ter pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, inšpekcijski ukrep pri neskladni gradnji pa se izreče, ne glede na to za kakšen obseg neskladne gradnje gre.

6. Pritožbeni organ tako ne sledi navedbam tožnikov, da ni prišlo do spremembe namembnosti objekta ali do rekonstrukcije objekta in njunemu predlogu za pritegnitev izvedenca, ki bi navedeno ugotovil, saj gre za neskladno gradnjo takrat, ko je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar pa se gradnja izvaja v nasprotju s pogoji določenimi z gradbenim dovoljenjem, ne pa ko gre za spremembo namembnosti, zaradi katere bi se povečali vplivi na okolico, kot to napačno menita pritožnika. Kot nepotreben zavrača tudi predlog po pritegnitvi izvedenca. Zavrača pa tudi pritožbeno navedbo, da tožeči stranki ni bila dana možnost izjave. Ministrstvo se prav tako ne strinja s tožnikoma, ki zatrjujeta, da gre v predmetni zadevi za enostanovanjski objekt. Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč povsem nepomembno, zakaj sta inšpekcijska zavezanca izvedla predmetno gradnjo v nasprotju s pogoji pridobljenega gradbenega dovoljenja.

7. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je inšpektor nezakonito vstopil v stanovanjske prostore tožeče stranke ob opravi ogleda. Že dne 13. 5. 2013, gotovo pa 5. 9. 2013 je bil stanovanjski objekt tožeče stranke v celoti končan, prostori so bili zaprti in opremljeni, tožeči stranki pa sta v njih občasno živeli. Ob inšpekcijskem pregledu nista bili navzoči, inšpektor pa v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZIN ni pridobil odločbe sodišča, zato je s tem posegel v temeljno človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja.

8. Glede enostanovanjske stavbe oziroma namembnosti stavbe tožeča stranka navaja, da je v stavbi izvedenih devet prostorov ne devet bivalnih enot, ki pa vsi skupaj še vedno predstavljajo eno funkcionalno enoto namenjeno trajnemu bivanju družine tožeče stranke skladno s Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1). Tožeča stranka s sklicevanjem na prvi odstavek 4. člena SZ-1 zatrjuje, da v predmetni zadevi ne gre za bivalno enoto, mogoče bi bilo govoriti le o večstanovanjski stavbi, vendar pa tožnika tudi gradnjo te zanikata. Po mnenju tožeče stranke z izpodbijano odločbo ni bil ugotovljen obseg neskladne gradnje, kar bi moral inšpekcijski organ natančno ugotoviti. Zatrjuje, da pri gradnji ni prišlo do spremembe namembnosti objekta, saj se z notranjo razporeditvijo prostorov namen objekta ni spremenil in tudi ni povečal vpliv na okolico. Za ugotovitev, ali je s premikom notranjih sten oziroma drugačno razporeditvijo prostorov prišlo do neskladne gradnje, tožeča stranka predlaga pritegnitev izvedenca. Nadalje zatrjuje, da tožnikoma ni bila dana možnost, da bi se izjavila o odločilnih dejstvih in da bi za svoje navedbe ponudila dokaze.

9. Dodaja, še da gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se spreminja namembnost v enostanovanjski stavbi in se pri tem sklicuje na tretji odstavek 4. člena ZGO-1. Zatrjuje, da se stanovanjske kapacitete z izvedbo drugačne razporeditve prostorov niso povečale. Pri tem dodaja, da je tožeča stranka pridobila potrdilo o vpisu sobodajalca v poslovni register in da oddaja sobe in ne počitniških stanovanj. Kako sta objekt poimenovala za potrebe trženja in kako se ta oglašuje na straneh turistične agencije pa je za predmetno zadevo irelevantno. Sklicuje se tudi na Zakon o gostinstvu in Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih objektov, po katerem lahko lastniki svoje sobe oddajo za turistične dejavnosti. Navaja še, da na fasadi izobešena oznaka za kategorizacijo turističnega nastanitvenega objekta ne potrjuje navedb inšpektorja, da izvedeni objekt ni enostanovanjska stavba, ampak je to samo označba kategorije nastanitvenega obrata. Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje razloge, zaradi katerih je zgrajena mansarda višja, kot je določena v gradbenem dovoljenju. Do tega bi naj prišlo, ker je bila prvotna zgradba višja, kot je določeno v gradbenem dovoljenju za gradnjo le-te. Sicer pa podstrešje še vedno ostaja neuporabna površina stavbe, zato sprememba nastala med gradnjo ne vpliva na spremembo med gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi. Priglašata tudi stroške tega upravnega spora.

10. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

13. Sodišče nima pomislekov glede zaključkov tako prvostopnega kot drugostopnega organa, da je gradnja, ki sta jo izvedla tožnika, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zgrajeni objekt je višji, kot je določeno v izdanem gradbenem dovoljenju, ima strešno teraso, v njem pa je več enot, namenjenih turistični dejavnosti. Pri tem prvostopni organ uporablja izraz bivalne enote, ki se po prvem odstavku 4. člena SZ-1 uporablja za stanovanjsko enoto v stanovanjski stavbi za posebne namene, kot navaja tožeča stranka. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v 2. alineji 9. člena govori o nastanitvenih enotah, ko gre za sobo za nastanitev, apartma, studio ali hotelski apartma. Vendar ta terminološka razlika ne vpliva pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in na tej podlagi na zakonu temelječo odločitev, da izvedena gradnja ni skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem. Pri tem so pogoji, pod katerimi je na podlagi Zakona o gostinstvu in citiranega pravilnika mogoče izvajati gostinsko dejavnost, za odločitev v tej zadevi irelevantni.

14. Tožeča stranka zatrjuje, da gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti v enostanovanjski stavbi ni potrebno in se pri tem sklicuje na tretji odstavek 4. člena ZGO-1. Glede tega sodišče pojasnjuje, da je, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZGO-1, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti praviloma potrebno. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od izjem iz tretjega odstavka 4. člena ZGO-1, ko to ni potrebno. Ne glede na pravnoformalno obliko, v kateri se tožeča stranka ukvarja s turistično oziroma gostinsko dejavnostjo, saj to za obravnavano zadevo ni relevantno, pa je pri tem treba opozoriti tudi na to, da iz 6. alinee četrtega odstavka 4. člena ZGO-1 izhaja, da je gradbeno dovoljenje vselej potrebno za spremembo v gostinsko stavbo.

15. V predmetni zadevi je torej šlo za neskladno gradnjo. Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji določenimi z njimi (točka 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

16. V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne dobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena ZGO-1). Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu ali če pristojni upravni organ v gradbeni zadevi njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje določeno v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 153. člena ZGO-1).

17. Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno. Ker gre v tem primeru za neskladno gradnjo, je inšpektor najprej v skladu s 153. členom ZGO-1 tožnikoma z odločbo z dne 18. 9. 2013 naložil, da ustavita gradnjo in si pridobita spremenjeno gradbeno dovoljenje. Ker tožnika tega nista pridobila, je inšpektor z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo pravilno odredil, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani. Inšpekcijski ukrep je izrečen v obsegu, ki ga določa 153. člen ZGO-1 pri neskladni gradnji, zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da bi ta morala biti natančneje ugotovljena.

18. Tožeča stranka tudi z ostalimi tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja povezana z inšpekcijskim nadzorom določa ZIN. Med pooblastila inšpektorjev pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora sodi tudi, da inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pregleda prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov (1. alinea prvega odstavka 19. člena ZIN). Razen tega ima inšpektor pravico vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb (2. alinea prvega odstavka 19. člena ZIN) ter brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora (6. alinea prvega odstavka 19. člena ZIN).

19. Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno (prvi odstavek 20. člena ZIN). Zavezanec lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore (drugi odstavek 20. člena ZIN). Če zavezanec brez upravičenih razlogov ne dovoli vstopa v prostore ali objekte, kjer se dejavnost opravlja, ima inšpektor pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca ob pomoči policije. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki pri tem neizogibno nastane nosi zavezanec (tretji odstavek 20. člena ZIN). Če mora inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju, pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča (prvi odstavek 22. člena ZIN).

20. V predmetni zadevi je imel inšpektor pooblastilo za ogled predmetnih prostorov v določilu prvega odstavka 20. člena ZIN, glede očitka tožeče stranke, da je kršil njeno pravico do nedotakljivosti stanovanja, pa sodišče dodaja, da nič v izvedenem dokaznem postopku ob ogledu dne 13. 5. 2013 ni kazalo na to, da gre za stanovanjske prostore, niti tega nista zatrjevala tožnika v svojem dopisu z dne 23. 5. 2013, ki sta ga po svojem pooblaščencu naslovila na prvostopni organ. Razen tega inšpektor pri drugem ogledu dne 5. 9. 2013 v prostore ni vstopil, ampak si jih je ogledal le od zunaj.

21. Glede tožbenih očitkov v zvezi s tekom upravnega postopka, pa sodišče pojasnjuje, da vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (146. člen ZGO-1). Tožnika pa sta imela v postopku dovolj priložnosti, da sta predstavila svoje poglede in stališča, le-te pa je sodišče obravnavalo tudi v upravnem sporu.

22. Glede predloga tožeče stranke po izvedbi dokaza z izvedencem, pa sodišče pojasnjuje, da se dokaz z izvedencem opravi, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga (prvi odstavek 189. člena ZUP). Z znanjem iz področja gradbeništva inšpektor kot uradna oseba razpolaga, kakšni drugi razlogi za pritegnitev izvedenca pa v predmetni zadevi niso nastali.

23. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

24. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.


Zveza:

ZGO-1 člen 2, 2/1, 153. ZIN člen 20.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwODg4