<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 169/2015
ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.169.2015

Evidenčna številka:UM0012465
Datum odločbe:03.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Sonja Kočevar (poroč.), Violeta Tručl
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi

Jedro

Upravna organa sta pravilno ugotovila, da dejstvo, da je tožnica kupila v izvršilnem postopku parcelo, ki meji na parcelo, ki je bila predmet odobritve pravnega posla, ne predstavlja novega dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Tožnica je namreč postala lastnica omenjene parcele po izdaji odločbe o odobritvi pravnega posla. Navedeno dejstvo in dokazi torej niso obstajali v času pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, torej v nobenem primeru ne bi mogli biti uporabljeni v prejšnjem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Ljutomer zavrgla predlog tožnice za obnovo postopka, končanega z odločbo istega organa z dne 27. 6. 2014. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnica vložila predlog za obnovo postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker bi naj po izdaji prvostopne odločbe izvedela za nova dejstva in dokaze. Novo dejstvo bi naj predstavljala okoliščina, da je A.A., ki je v postopku odobritve pravnega posla uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, izgubil lastnino na mejni parceli, ker jo je v postopku izvršbe kupila tožnica na javni dražbi. Upravni organ ugotavlja, da kot novo dejstvo v smislu 260. člena ZUP šteje le tisto dejstvo, ki je obstajalo že v času prvega odločanja, vendar ga v prejšnjem postopku ni bilo mogoče navesti, zato ob izdaji odločbe ni bilo upoštevano, ker se zanj ni vedelo. V času izdaje odločbe dne 27. 6. 2014 pa nov dokaz, ki ga navaja predlagateljica obnove, ni obstajal, saj je bilo sporno zemljišče še vedno v solasti A.A., ker je do prodaje prišlo šele dne 14. 11. 2014, to je po izdaji sporne odločbe. Ker obnovitveni razlog ni izkazan, je upravni organ predlog za obnovo postopka zavrgel.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnice kot neutemeljeno. Dejstva, ki jih navaja tožnica, niso obstajala v času odločanja prvostopnega organa, zato jih ni mogoče šteti za nova dejstva v smislu 1. točke 260. člena ZUP.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je bila mejna parcela last A.A. prodana na dražbi ter da jo je kupila ona. Dne 12. 1. 2015 je bil izdan sklep o domiku nepremičnine tožnici, dne 26. 1. 2015 pa sklep o vknjižbi lastninske pravice. Premoženje A.A. se v celoti prodaja na dražbi zaradi dolgov. Zaradi navedenega je tudi izgubil status kmeta. Tako je situacija, glede na dokaze, ki jih je po izdaji sporne odločbe o odobritvi pravnega posla pridobila tožnica, popolnoma drugačna. Dokazi pa očitno kažejo na to, da A.A. ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal prednostno pravico, saj ni več mejaš s parcelo, ki je bila predmet oddaje v zakup. Tožnica pa v celoti izpolnjuje pogoje, saj se izključno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in ima tudi priznan status. A.A. pa se ukvarja s prevozi v okviru družbe B. d.o.o. Zaradi navedenega ima tožnica izključni pravni in gospodarski interes, da pridobi oz. najame zemljišča, ki so bila predmet ponudbe in je bilo o tem odločeno z odločbo z dne 27. 6. 2014. Kolikor bi upravna enota vedela, da so nepremičnine A.A. pod izvršbo ter da se tudi prodaja mejno kmetijsko zemljišče, na podlagi katerega je imenovani uveljavljal prednostno pravico, bi vsekakor morala odkloniti odobritev pravnega posla oz. vsaj počakati z izidom izvršilnega postopka. Gre za pomembne nove okoliščine, ki jih tožnica v postopku pred upravnim organom ni mogla uveljavljati, ker zanje ni vedela. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter dovoli obnovo postopka. Prav tako je priglasila stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je za odločitev relevantno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času izdaje prvostopne odločbe. Uspeli zakupnik A.A. pa je v času sprejema ponudbe izpolnjeval pogoje za priznanje močnejšega predkupnega upravičenca kot ostala interesenta. Kasnejše spremembe pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne vplivajo, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti, če je podan kakšen v zakonu taksativno naštetih razlogov. Tako se postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), v skladu s citirano določbo lahko med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva, ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe. Novo dejstvo oz. nov dokaz torej mora biti takšno, da bi moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo znano in uporabljeno že v prejšnjem postopku. Pri tem pa kot razlog za obnovo postopka lahko rabi samo takšno novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito in ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Dejansko mora torej iti že za „staro“, prej nastalo dejstvo, ki je „novo“ le toliko, da se je zanj zvedelo šele po izdaji odločbe. Dejstvo, ki je nastalo kasneje, torej ne more biti podlaga za obnovo postopka.

7. Tudi po presoji sodišča sta upravna organa pravilno ugotovila, da dejstvo, da je tožnica kupila v izvršilnem postopku parcelo, ki meji na parcelo, ki je bila predmet odobritve pravnega posla, ne predstavlja novega dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Tožnica je namreč postala lastnica omenjene parcele dne 12. 1. 2015 (sklep o domiku), med tem ko je bila odločba o odobritvi pravnega posla izdana dne 27. 6. 2014. Te okoliščine tudi niso sporne. Navedeno dejstvo in dokazi torej niso obstajali v času pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, torej v nobenem primeru ne bi mogli biti uporabljeni v prejšnjem postopku.

8. V skladu z določbo 267. člena ZUP mora organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi postopka, ko prejme predlog, tega preizkusiti, ali je dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, organ predlog zavrže. Glede na to, da tožnica v postopku ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga po prvi točki prvega odstavka 260. člena ZUP, je tudi po presoji sodišča upravni organ utemeljeno njen predlog zavrgel. Ker torej obnova postopka ni bila dovoljena, so brezpredmetne tožničine navedbe, da A.A. ne izpolnjuje prednostnega pogoja kmeta mejaša ter da sedaj sama izpolnjuje navedeni pogoj, kakor tudi ostale pogoje v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči.

9. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

ZUP člen 260, 260-1.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwODc1