Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTk=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 448/2018-918.09.2019Nezakonitost v zvezi s presojo 7 listin, predloženih kot dokaz o zatrjevanem preganjanju prosilca, je v obrazložitvi izpodbijanega akta v tem, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj tožena stranka ni predloženih listin uporabila v povezavi z oceno splošne verodostojnosti v izjavah prosilca. Ocena splošne verodostojnosti prosilčevih izjav, vključno s predloženimi dokazi, je namreč obvezni sestavni del celovite ocene o (ne)verodostojnosti prosilčevih izjav, ki se nanašajo neposredno na okoliščine v zvezi s podlago preganjanja, dejanji preganjanja ter vzročno zvezo in intenzivnostjo preganjanja, kakor tudi z drugimi okoliščinami, ki jih je tožnik v postopku navedel v povezavi z okoliščinami pobega iz izvorne države, ter potjo v Evropi in bivanjem pred podajo prošnje za mednarodno zaščito, kar je še posebej pomembno takrat, ko preteče toliko časa od zatrjevanega preganjanja do vložitve prošnje v Sloveniji, kot to velja v konkretnem primeru. Odločbe se v okviru...mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 398/2017-1217.01.2019Odločitev je utemeljena na določbah prvega, tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZSV, po katerih so upravičenci in drugi zavezanci storitve institucionalnega varstva dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, v skladu z merili, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije. Merila so določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, po katerih lahko center za socialno delo upravičencu oziroma zavezancu, brez predhodnega soglasja plačnika storitve, določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz te uredbe, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja in življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - višina prispevka zavezanca
VSL Sklep I Kp 42224/201910.02.2020Prvostopenjsko sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni raziskalo, v kateri instituciji bo osumljeni tujec pridržan ob izročitvi v Argentino ter kakšne so konkretne razmere v tisti instituciji oziroma, ali obstaja verjetnost, da bodo razmere v tej instituciji na splošno ter upoštevaje specifično stanje osumljenega tujca takšne, da bi bil izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.pogoji za izročitev tujca - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - standard verjetnosti - dokazno breme - konkretna nevarnost
UPRS Sodba I U 1411/2018-1303.09.2019Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
UPRS Sodba in sklep I U 1491/2019-723.09.2019Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi imel kakršnekoli druge težave v času bivanja na Hrvaškem kot prosilec oziroma da bi z njim tam ravnali nečloveško ali poniževalno, niti da bi pogoji za bivanje v nastanitvenem centru, za katere je tožnik zatrjeval, da je bil zaprti kamp brez posebnosti, v azilnem domu pa je v sobi bivalo šest namesto štirih oseb, sanitarije pa so bile pokvarjene, ustrezali sistemskim pomanjkljivostim. Glede na navedeno tožnik tudi v upravnem sporu ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti na Hrvaškem.mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
VSRS Sklep X Ips 63/2017, enako tudi VSRS Sklep X Ips 135/2017, VSRS Sklep X Ips 100/2017, VSRS Sklep X Ips 42/201706.07.2017Iz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno.

Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za predmetni primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz...
samoprijava - davčna napoved - dohodnina - načelo zakonitosti - uveljavljanje olajšave - davčna osnova - načelo davčne pravičnosti
UPRS Sodba I U 822/2019-4409.09.2019Sodišče mora ponovno presoditi varnost poti od letališča v Kabulu, kamor bi bil tožnik glede na navedbe tožene stranke vrnjen, do tožnikove domače province Daykundi. Za dostop do pritožnikove province Daykundi sta primerni dve poti, in sicer pot skozi provinci Wardak in Bamyan ali pot skozi provinci Parwan in Bamyan. V večini delov province Wardak so močno prisotne uporniške skupine, zlasti Talibani, zato sodišče ugotavlja, da je tožnik uspel izkazati, tožena stranka pa ne izpodbiti, da je pot skozi navedeno provinco, ne glede na to, da bi pri tem morebiti prečkal kakšen relativno bolj varen okraj, zelo nevarna. Dodatno na to kažejo informacije, da so glavni vzroki za civilne žrtve terenski spopadi, ciljno usmerjani uboji, zračni napadi in neeksplodirane mine, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča,56 nakazuje na potencialno višjo stopnjo samovoljnega nasilja v tej provinci. Poleg tega takšni napadi po naravi stvari (terenski spopadi, zračni napadi, neeksplodirane...mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - pripadnost posebni družbeni skupini - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
UPRS Sodba in sklep I U 1483/2019-620.09.2019Zdravstveno stanje prosilca zaradi spoštovanja temeljne človekove pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja je lahko ovira za izdajo sklepa, da država članica ne bo obravnavala prošnje, ker bo prosilec predan drugi državi članici. Nerazumno nespoštovanje prava EU in pravnomočne sodbe sodišča s strani tožene stranke v konkretnem primeru ni razlog, ki bi karkoli dodal odločilnim razlogom za ugoditev tožbi. Tožnik namreč na zaslišanju ni povedal ali omenil ničesar v zvezi z njegovo morebitno večjo ali posebno ranljivostjo, v tožbi pa zgolj pavšalno navaja, da se slabo počuti in da je večkrat poskušal narediti samomor. To je premalo, da bi sodišče tudi v elementu zdravstvenega stanja tožnika lahko videlo razlog za ugoditev tožbi, ker se toženka ni držala navodil sodišča. To pa ne pomeni, da toženki v ponovnem postopku ni potrebno biti pozorna na spoštovanje določil 21. in 22. člena Direktive o sprejemu 2013/33/EU o posebni ranljivosti določenih prosilcev...mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
UPRS Sodba I U 977/2017-1120.08.2019Po presoji sodišča je imel prvostopenjski organ ob upoštevanju gornjih ugotovitev in nespornega dejstva, da odmerna odločba v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila izdana, pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v določbi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2. Navedeno določbo je tudi pravilno uporabil. Ob navedenem sodišče poudarja, da za izdajo izpodbijanega sklepa zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine. Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ nima diskrecijske pravice glede odločanja ali bo zahteval zavarovanje ali ne, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR, niti mu v tem primeru ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila...zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - odbitek vstopnega DDV - verjetna davčna osnova - izpolnitev tuje davčne obveznosti
UPRS Sodba in sklep I U 1481/2019-720.09.2019Ker je bilo o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite predhodno (4. 4. 2019) že odločeno v Republiki Hrvaški, je bil v obravnavani zadevi glede na podano dejansko stanje sprožen postopek za ponovni sprejem tožnika na podlagi točke (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, ki je bil tudi uporabljen kot podlaga za odločanje tako s strani organov Republike Hrvaške kot tudi s strani tožene stranke.mednarodna in subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
UPRS Sodba I U 1743/2016-5223.08.2019S tem, ko tožena stranka ni po uradni dolžnosti pridobila navedenih UNHCR in jih ni upoštevala niti v tistem delu, v katerem sta se nanje sklicevala tožnika, je kršila materialno pravo, in sicer tretjo, osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena ZMZ-126 in b točko tretjega odstavka 10. člena Procesne direktive II.

Tožnica je samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega sorodstva, torej tudi brez kakršnekoli moške zaščite, ki je glede na smernice UNHCR posebej pomembna; je pripadnica kurdske manjšine; je neizobražena (celo nepismena); s poklicem (frizerka), ki ji v okoliščinah vojne ne omogoča preživetja; ima majhnega otroka z zdravstvenimi težavami in zaostankom v razvoju in je bila prisiljena zapustiti svoje prebivališče, zaradi česar se nima kam vrniti. Vse navedene okoliščine so za obravnavano zadevo bistvenega pomena in po presoji sodišča pomembno povečujejo tožničino ranljivost in ogroženost, še posebej v...
mednarodna zaščita - pravni interes - načelo zaslišanja strank - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - utemeljen strah pred preganjanjem - prosilec iz Sirije
UPRS Sodba I U 1314/2019-709.10.2019Tožnikove navedbe se nanašajo na problem s strani nedržavnih subjektov preganjanja (neznane kriminalne združbe). Po 24. členu ZMZ-1 se štejejo ti kot subjekti preganjanja ali resne škode, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem in resno škodo. Tožena stranka ugotavlja, da se v konkretnem primeru osebe, ki ogrožajo tožnika, ne morejo šteti za subjekt preganjanja, saj tožnik ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite. Groženj s strani neznancev, ki naj bi bili kriminalci, ni nikoli prijavil policiji in drugim pristojnim organom. Zato se ne more sklicevati, da policija in drugi pristojni organi niso storili ničesar in mu niso mogli nuditi zaščite.mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja
UPRS Sodba I U 1165/2019-1002.10.2019Tožnik je pri podaji prošnje sam izpostavil, da v Bosni in Hercegovini ni imel težav, in da je razlog, da so z družino odšli iz izvorne države, zdravljenje njegove hčerke in posledično boljši življenjski pogoji za celotno družino, na osebnem razgovoru pa je dodal, da je bil napaden leta 2009 in da ga je zaradi tega strah pred vrnitvijo, saj ga v izvorni državi celo čaka usmrtitev, saj se v Bosni in Hercegovini ubijajo že celo za 50 EUR, še posebej pa so izpostavljeni Romi. Tožnik je dogodek iz leta 2009 na kratko opisal šele na osebnem razgovoru, pri podaji prošnje pa ga niti ni omenil in je celo trdil, da v Bosni in Hercegovini ni bil nikoli ogrožen, da se je ta enkratni dogodek zgodil leta 2009, torej dve leti pred tem, preden je tožnik zapustil izvorno državo, da se mu tisti dve leti v njegovi državi ni nič več zgodilo, da se ni zatekel po pomoč k policiji in se na tak način poskušal zaščititi. Prvo tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da mu država,...mednarodna zaščita - ekonomski razlog za vložitev prošnje - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - diskriminacija Romov - državljanstvo
UPRS Sodba I U 1527/2019-627.09.2019Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje ponovne vloge - dokazno breme - tožbena novota
UPRS Sodba I U 1176/2019-1402.10.2019Sodišče mora pri odločitvi o stroških postopka upoštevati obseg brezplačne pravne pomoči in stroške le-te odmeriti tako, da jih dobi povrnjene Republika Slovenija in ne nasprotna stranka. Določilo 46. člena ZBPP se ne nanaša na organ za brezplačno pravno pomoč in iz navedenega razloga to določilo ne more biti pravna podlaga za izdajo takega sklepa, kot ga je izdala tožena stranka.

V ZBPP so druge pravne podlage, na podlagi katerih lahko službe za brezplačno pravno pomoč izdajajo akte, ki se nanašajo na povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči, ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, ki jih za vsak primer ZBPP posebej določa (gre za situacije iz členov 43, 48 in 49 ZBPP), pri čemer ni nujno, da je za vsako specifično situacijo sploh možno vedno izterjati zneske na način, da se izda upravni akt. V kolikor organ za brezplačno pravno pomoč meni, da gre za neupravičeno obogatitev, pa ni podlage za izdajo upravnega akta, ima po mnenju sodišča možnost...
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava
UPRS Sodba I U 1333/2017-2728.08.2019Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev oziroma statusa društva v javnem interesu, saj (1) ni izkazal pomembnejših dosežkov svojega delovanja in (2) da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljal za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajal programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu.

Tožnik sme zahtevati, da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Gre za adhezijski zahtevek, o katerem lahko sodišče odloči le, če (sàmo) odloči o stvari sami, to je o tožnikovi pravici ali pravni koristi v sporu polne jurisdikcije.
društvo v javnem interesu - odvzem statusa - odškodninski zahtevek
UPRS Sodba I U 475/2019-727.09.2019Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova bpp - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo premoženjsko stanje
UPRS Sodba III U 178/2019-617.07.2019Po presoji sodišča razlogi tožene stranke ne zadoščajo za utemeljitev, da tožnica v postopku upravnega spora ne more uspeti. Tožena stranka je namreč zgolj povzela zaključke FURS in tudi že predpostavila odločitev sodišča v upravnem sporu, ne da bi pojasnila kakšna je tožba in ne da bi ocenila, zakaj so tožbeni ugovori, ki jih uveljavlja tožnica, taki, da nima verjetnih izgledov za uspeh. Predvsem pa tožnica v tožbi utemeljeno opozarja, da je FURS odločitev, ki jo izpodbija v upravnem sporu, oprla na določbo prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki je predmet ustavne presoje pri Ustavnem sodišču RS. To dejstvo pa bi tožena stranka morala upoštevati pri presoji razumnosti tožničine prošnje za dodelitev BPP in verjetnosti za uspeh v upravnem sporu, ne pa izhajati le iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.brezplačna pravna pomoč - upravni spor - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
UPRS Sodba I U 1120/2018-25, enako tudi , , , , , 26.06.2019Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbena dejavnost - kamnolom
UPRS Sodba I U 787/2019-1727.08.2019Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.brezplačna pravna pomoč - zahteva za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Izberi vse|Izvozi izbrane