Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6300cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 2193/2018-1709.10.2019Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.carina - obračun uvoznih dajatev - carinska deklaracija - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda
UPRS Sodba I U 1308/2019-2711.12.2019Stranki sta predhodno opisanih poslov tretjim osebam (davčnemu organu) tudi po presoji sodišča hote zgolj lažno predstavljali, da sta posel (komisijsko prodajo rabljenih vozil) sklenili. Volja pogodbenih strank v predmetni zadevi je bila resnična, saj sta obe stranki obravnavanih komisijskih prodaj vozil želeli, da posel nastane le navidezno (prodaja vozila preko tožnika kot komisionarja in ne direktno od dobaviteljev). Stranki se tudi strinjata glede navideznosti posla. Obravnavani posli pa so po presoji sodišča absolutno navidezni (fiktivni), kar pomeni, da stranki pravnega posla nista sklenili in da tretjim osebam lažno predstavljata, da sta ga – posel ne prikriva drugega posla. Tako gre tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi za absolutno navidezne posle, kot jih opredeljuje tretji odstavek 74. člena ZDavP-2 in kot sta jih pravilno opredelila tudi davčna organa.davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih motornih vozil - komisionar kot davčni zavezanec - simuliran (navidezni) pravni posel
UPRS Sodba I U 726/2018-1101.10.2019Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano, da sta odločbi, izdani v ponovnem postopku, (nova) izvršilna naslova, od katerih tečejo zastaralni roki. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je namreč merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetnih odmernih odločb, izdanih v ponovljenem postopku. Sodišče zato zavrača stališče tožnika, da zastaralni rok pravice do izterjave dolga teče od dneva izvršljivosti prvotnih odmernih odločb.davčna izvršba - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka
UPRS Sodba I U 235/2018-904.02.2020Na strani davčnega zavezanca je, da v smislu 76. člena ZDavP-2 dokaže, da ne dolguje ničesar več oziroma da na dan pobota davčnega dolga ni bilo.zahteva za vračilo preveč plačanega davka - pobot davčnega dolga - dokazno breme
UPRS Sklep in sodba I U 2418/2018-1111.02.2020Davčni organ je zaključil, da tožnik s predloženo dokumentacijo ni izkazal za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Zato je davčni organ v delu (1/3) pustil rubež v veljavi in s tem vsebinsko tožnikov ugovor v tem delu zavrnil, ni pa napotil tožnika, da v določen roku začne pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe pred sodiščem splošne pristojnosti. Vložitev tožbe, o kateri sodišče odloča prednostno, namreč zadrži do zaključka odločitve sodišča prodajo spornih zarubljenih stvari in s tem tožniku omogoči, da dokaže zatrjevano pravico na predmetu izvršbe. Ker davčni organ tožnika ni napotil na vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe, je posledično tožnik v upravnem sporu utemeljeno napadel izpodbijani sklep tudi zaradi kršitev določb postopka in ugovarjal nedopustnost izvršbe.davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - ugovor tretjega v davčni izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice
UPRS Sodba I U 2225/2018-917.12.2019Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - izplačilo odkupne vrednosti
UPRS Sodba IV U 158/2017-718.09.2019Toženka je ocenila, da tožnikova stabilnost z zunajzavodskimi ugodnostmi še ni bila preverjena v zadostni meri in skozi daljše časovno obdobje, da bi bilo mogoče napraviti zaključek o utemeljenem pričakovanju, da tožnik kaznivega dejanja ne bo več ponovil. Čim je tako, pa pogojnega odpusta, kot je bilo obrazloženo, tudi po presoji sodišča (še) ni mogoče odobriti.obsojenec - pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
UPRS Sodba I U 1752/2018-1319.02.2020Ponovna presoja drugostopenjskega organa, ki je hkrati tudi nadzorstveni organ (organ, ki odloča o zahtevi predlagatelja za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), ni dopustna. Odločanje slednjega o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe, je izključena, če je o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal in to odločbo presodil kot zakonito. Pritožbeni organ kot nadzorstveni organ namreč ne more nadzirati samega sebe.davčna izvršba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
UPRS Sodba I U 1847/2019-1325.02.2020V pravdni zadevi je bil postavljen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež vsake pravdne stranke na navedeni nepremičnini do 1/2. Navedeno narekuje upoštevanje vrednosti spornega predmeta v višini, kot jo je navedel tožnik v tožbi in kot jo je sprejelo sodišče v pravdni zadevi. V pravdi je bila namreč zahtevana ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje, zato ni mogoče govoriti o sporu samo glede 1/2 vrednosti navedene nepremičnine.

V vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni mogoče všteti vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, v zvezi s katero je bila sklenjena tudi sodna poravnava, saj je bila upravičenki v tej zadevi dodeljena le BPP za vložitev tožbe. Prav tako pri določitvi vrednosti spornega predmeta ni mogoče upoštevati podrejenega tožbenega zahtevka, saj se podrejeni...
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - določitev vrednosti spornega predmeta
UPRS Sodba I U 2336/2018-2709.03.2020Dejansko stanje davčni zavezanec lahko dokazuje z različnimi dokaznimi sredstvi, tudi z zaslišanjem stranke ali pa priče, vendar morajo biti dokazi tako listinski, kot tudi izpovedbe strank ali prič skladni in prepričljivi, da sodišče prepričajo. Po drugi strani pa je splošno uveljavljena ter zakonsko utemeljena obveznost vodenja ustreznega knjigovodstva ob spoštovanju SRS in je povezana z zahtevo poštenega in preglednega poslovanja, ki velja za vse poslovne subjekte.davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz dejavnosti - davčno (ne)priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
UPRS Sodba III U 321/2018-816.12.2019Tožnik je za novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odmero njegove dohodnine, izvedel najkasneje dne 30. 12. 2016, ko je v Češki republiki plačal davek od dohodkov, ki jih je prejel v tej državi. Takrat je namreč davek poravnal, kar pomeni, da je bil najkasneje takrat seznanjen z njegovo višino. Predlog bi zato moral vložiti v nadaljnjih šestih mesecih, to je najkasneje do dne 30. 6. 2017, česar pa ni storil, pač pa je predlog vložil šele dne 25. 10. 2017, torej prepozno. Sodišče ne sledi tožnikovi trditvi, da je rok pričel teči šele, ko je od finančnega organa Češke republike prejel potrdilo (dokaz) o plačilu davka, torej dne 25. 4. 2017, saj po določbi 89. člena ZDavP-2 podlaga za vložitev predloga za obnovo postopka ni le pridobitev novega dokaza, pač pa so to tudi nova dejstva.dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - obnova postopka - novo dejstvo in nov dokaz - rok za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
UPRS Sodba I U 535/2017-1810.09.2019Določbe prvega in drugega odstavka 67. člena SPZ je treba razlagati v pomenu, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini in da je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, ki mora biti izrecno ter v pogledu predmeta soglasja (za kaj je dano) jasno, določno in nedvoumno.

Načelu zaslišanja stranke organ ne zadosti, če stranke zgolj seznani z vsem procesnim gradivom (vlogami nasprotnih strank, predloženimi dokazili ipd.), pač pa morajo imeti stranke možnost sodelovati v posebnem ugotovitvenem postopku (pri izvajanju dokazov itd.) ter morajo tudi biti seznanjene z rezultati ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da jih organ po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mora seznaniti s svojimi ugotovitvami in zaključki, na katere bo oprl odločitev (navesti mora torej zlasti, na katera relevantna in dokazana dejstva bo oprl odločitev ter materialno pravne razloge za to, katera v postopku s strani strank...
priključitev na elektrodistribucijsko omrežje - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba I U 140/2018-1425.09.2019Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v naziv
UPRS Sodba I U 1149/2019-815.10.2019Po presoji tožnikove prošnje, obravnavane v upravnem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, je toženka lahko zaključila, da tožnik v tej zadevi zatrjuje iste razloge za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka in sicer poskus samomora in fizično nemožnost zaradi poškodb, da bi to dejstvo na kazenski obravnavi izrazil. Toženka je torej zavrženje prošnje pravilno oprla na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi
UPRS Sodba I U 350/2018-708.10.2019V primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, je treba zahtevo za ukinitev take služnosti vsebinsko obravnavati na podlagi smiselne uporabe določbe 19. člena ZJC-B.

Ureditev iz 19. člena ZJC-B je mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih pravicah.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ukinitev služnosti
UPRS Sodba I U 623/2017-4010.09.2019Pravni status zemljišč v času vračanja v obravnavanem primeru ni pravno relevanten in ga ni bilo treba ugotavljati, saj je organ pravilno zaključil in odločil, da zemljišč iz razloga po tretjem odstavku 16. člena ZDen v naravi ni mogoče vrniti, prav tako pa se glede na pravni status zemljišč v času vračanja ne ugotavlja njihova vrednost zaradi določitve odškodnine, pač pa je relevanten pravni status zemljišč ob podržavljenju.

Ustavno sodišče se je v več svojih odločbah (npr. U-I-137/98 itd.) opredelilo, da „upoštevanje sedanje vrednosti podržavljenega premoženja“ ne pomeni upoštevanja tržnih razmer ob izdaji odločbe ter poudarilo, da glede na ureditev ZDen (ker zakonodajalec zakona ni zasnoval na civilnopravnem institutu vzpostavitve prejšnjega stanja) v denacionalizaciji ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
denacionalizacija - podržavljeno premoženje - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - status zemljišča ob podržavljenju - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja
UPRS Sodba III U 37/2018-2916.12.2019Oseba, ki je (so)lastnik nepremičnine, ne more biti istočasno prodajalec in kupec te nepremičnine.odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - solastnik
UPRS Sodba I U 1441/2017-1217.09.2019Pravilna je ugotovitev davčnega organa, da gre v razmerju med tožnikom in samostojnimi podjetnicami za navidezno razmerje v smislu 5. in 74. člena ZDavP-2, ter da so se storitve opravljale v odvisnem pogodbenem razmerju. Formalni (ne)obstoj delovnega razmerja v smislu določb ZDR-1 za odločitev v obravnavani zadevi, glede na citirane določbe ZDoh-2, ni bistvenega pomena. Ne glede na navedeno pa tudi po presoji sodišča ugotovitve prvostopenjskega organa izkazujejo elemente, ki po določilih ZDR-1 definirajo delovno razmerje. Tudi po presoji sodišča je dolžan davčni organ pogodbe ter na njihovi podlagi izvršena izplačila presojati po njihovi vsebini, upoštevajoč davčno zakonodajo ter pri tem ni vezan na formalnopravno opredelitev poslovnih dogodkov. Zaradi tega tudi ne posega v veljavnost sklenjenih medsebojnih razmerij, temveč le razlaga njihovo ekonomsko vsebino.davki - prispevki za socialno varnost - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - samostojni podjetnik - navidezen pravni posel
UPRS Sodba I U 1384/2019-924.09.2019Organ za BPP je po presoji sodišča mogel zavrniti tožničino prošnjo za BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, saj se obstoj takega razloga domneva, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Opisano dejansko stanje tudi po presoji sodišča očitno ni podlaga za izpodbijanje sodbe z ustavno pritožbo, s katero se uveljavlja kršitve človekovih pravic.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
UPRS Sodba III U 88/2018-1016.12.2019Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje Občina Izola predstavlja podzakonski akt, na katerem temelji inšpekcijska odločba. Sprememba občinskega odloka, ki jo tožeča stranka uveljavlja kot obnovitveni razlog, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbah 147. člena ZUP, pač pa vsebinsko pomeni uporabo drugega - spremenjenega materialnega predpisa, ki se je spremenil po dokončnosti odločbe, katere obnova se predlaga, in ni obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala nobenega izmed razlogov, ki se izjemoma uporabijo za obnovo postopka tudi po preteku treh let (peti odstavek 263. člena ZUP), zato je predlog vložila prepozno.ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga

Izberi vse|Izvozi izbrane