Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6300cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTMwOA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1170/201510.11.2015Ob ugotovitvi, da je tožnica obveznost iz odločbe poravnala 3. 2. 2010 ter da je prvostopni organ njeno zahtevo prejel 4. 3. 2015, je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da je bila navedena zahteva za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe z dne 31. 12. 2009 vložena prepozno.DDV - izredna pravna sredstva - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe - prepozno vložen zahtevek
UPRS sodba I U 1165/201510.11.2015Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da...trošarina - vračilo trošarine - trošarinska kontrola - nepravilno ravnanje s trošarinskim blagom - trošarinsko dovoljenje
UPRS sodba I U 1007/201503.11.2015Upravno sodišče RS je v obravnavani zadevi v okviru svoje stvarne pristojnosti presojalo pravilnost in zakonitost točke 1 izreka izpodbijanega akta in sicer, da se tožnico razreši s položaja direktorice občinske uprave. Gre za odločitev županje, ki jo je ta sprejela na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Namen navedene določbe je zagotoviti županu možnost, da si sam izbere svoje sodelavce, kar izhaja iz dejstva, da lahko direktorja občinske uprave brez razlogov razreši znotraj enega leta od nastopa funkcije. V obravnavani zadevi pa gre nesporno za razrešitev direktorja občinske uprave, ki je v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, opredeljeni v petem odstavku 83. člena ZJU, v diskreciji župana občine, torej organa, ki je direktorja občinske uprave tudi imenoval.razrešitev direktorja občinske uprave - pogoji za razrešitev - izpolnjevanje pogojev - diskrecijska pravica župana
UPRS sodba I U 879/201515.09.2015V obravnavani zadevi je bila izdana odločba o začasnem zadržanju blaga, ki je bila izdana na podlagi 17. člena Uredbe (EU) št. 608/2013, zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine blagovne znamke znamke „H2O MOP“ imetnika te pravice - tožnika. Iz 23. člena Uredbe izhaja, da se blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, lahko uniči pod carinskim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa. Med drugim je kot pogoj določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga, ki ga le-ta poda v 10 delovnih dneh od datuma, od katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom ne potrdi svojega soglasja za uničenje blaga in jih ne obvesti o nasprotovanju uničenju blaga v teh rokih, lahko carinski organi štejejo, da je deklarant ali imetnik blaga potrdil svoje soglasje za uničenje tega blaga. Podobno določa tudi 71. člen ZICPES, ki se še uporablja do uveljavitve vladne uredbe....carinski ukrepi - varstvo pravic intelektualne lastnine - uničenje blaga pod carinskim nadzorom - izpolnitev pogojev za izrek ukrepa
UPRS sodba I U 734/201510.11.2015V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in nege, nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.ukrep zdravstvenega inšpektorja - dejavnost higienske nege - sanitarno zdravstveni pogoji - izpolnjevanje pogojev - oskrba s toplo in hladno pitno vodo
UPRS sodba in sklep I U 646/201520.10.2015Ocena toženke, da ima sporna informacija, da edina zakonita zastopnica v spornem obdobju začasno ne opravlja svoje funkcije, vse lastnosti notranje informacije (373. člen ZTFI), ki bi jo tožnik moral objaviti, je pravilna.Notranja informacija - objava notranje informacije - kršitev objave notranje informacije - začasno neopravljanje funkcije zakonitega zastopnika
UPRS sodba I U 631/201510.11.2015V obravnavani zadevi je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem odločala v postopku nadzora nad kakovostjo dela pooblaščene revizorke na podlagi drugega odstavka 31. člena ZRev-2 in v tem postopku tožnici zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev sprejela ukrep in sicer izrek opomina.
Za Posebno poročilo neodvisnega revizorja, ki ga je tožnica podala v skladu z 161. členom ZASP, toženka utemeljeno ugotavlja, da ni v skladu z 38. odstavkom MSR 700, ker ne vključuje vseh sestavin, katerih vključitev je pogoj, da se sme revizorjevo poročilo sklicevati na MSR. Zato morala biti njegova vsebina vključenega v revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih zavoda za leto 2013 kot podnaslov, pod mnenjem pooblaščene revizorke naslovljeno kot Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah ali podobno.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kolektivna organizacija - posebno poročilo neodvisnega revizorja - kršitev pravil revidiranja
UPRS sodba I U 629/201503.11.2015Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - kršitev delovnopravnih predpisov - obrazložitev odločbe
UPRS sodba I U 612/201510.11.2015Davčni organ je tožniku po vložitvi zahtevka za izdajo ID številke za DDV, s sklepom naložil, da v roku osmih dni predloži instrument zavarovanja, ki zagotavlja izpolnitev davčne obveznosti. Ker tožnik ni izpolnil naložene obveznosti in ni predložil instrumenta zavarovanja, je davčni organ z izpodbijano odločbo zavrnil njegovo zahtevo za izdajo ID številke, za kar je imel imel pravno podlago v 77a. členu ZDDV-1. Gre za določbo, ki je bila v naš pravni red sprejeta z novelo ZDDV-1B, in je predvidena za primere, ko davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.DDV - izdaja identifikacijske številke - instrument zavarovanja
UPRS sodba I U 532/201510.11.2015Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS. Ugotovitev, da vračilo ni bilo opravljeno na TRR družbe in da družba izplačevalka obravnavanih poslovnih dogodkov ni izkazovala v svojih poslovnih knjigah pa predstavljajo je le enega od dokazov, ki se upoštevajo pri presoji dokazanosti zatrjevanega vračila. To pa pomeni, da dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, tudi na drugi stopnji ni bilo ugotovljeno popolno. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.dohodnina - obnova odmere dohodnine - verodostojna knjigovodska listina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obdavčitev fizične osebe
UPRS sodba I U 457/201510.11.2015Tožnik je uveljavljal plačan davek na Hrvaškem. V Sloveniji ni plačal akontacije dohodnine, zato nima pravice do vračila iz naslova preveč plačane akontacije dohodnine.dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - dvojno obdavčevanje - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - pravica do vračila preveč plačane akontacije dohodnine
UPRS sodba I U 435/201506.10.2015Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice - promet nepremičnin v izvršilnem postopku - javna dražba
UPRS sodba I U 309/201506.10.2015Obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo kot obvezno določa ZUP. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
UPRS sodba I U 213/201529.09.2015Po prvem odstavku 221. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije mora vloga za dodelitev sredstev biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je tožnik glede na konkretni javni razpis imel tudi dovolj časa, da je lahko pripravil kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za predložitev vloge - vsebinska sprememba vloge po poteku roka za oddajo vloge - subvencioniranje študentske prehrane
UPRS sodba II U 468/201404.11.2015Tožnik je predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku roka 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Zato je pravilna odločitev Agencije, da mora vsa izplačana sredstva vrniti.pomoč mladim prevzemnikom kmetij - izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - rok za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - vračilo sredstev
UPRS sodba II U 450/201404.11.2015Po predpisih EU ter po sodni praksi Sodišča Evropske unije je za ugotovitev upravičenih površin, ko se površine uporabljajo tako za kmetijske kot za nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za kmetijska zemljišča, na katerih je lahko kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi. Navedene okoliščine mora organ v vsakem primeru preveriti.neposredna plačila v kmetijstvu - upravičene površine - iz GERK izključene površine - letališče
UPRS sodba II U 388/201406.10.2015Glede primernosti vrstnega reda prispelih vlog do porabe sredstev po javnem pozivu kot načina dodeljevanja sredstev sodišče pojasnuje, da gre pri tovrstnih postopkih po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni poziv (enako kot javni razpis) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega poziva, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega poziva ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
UPRS sodba II U 395/2014, enako tudi II U 394/2014, II U 396/201406.10.2015ZUP se v postopkih dodeljevanja sredstev uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim pozivom, ki opredeljuje vsebino popolne vloge ter določa, da mora biti celotna vloga skenirana v elektronski obliki na USB ključku. Ker je bila vloga tožeče stranke v tem delu nepopolna, je bila stranka v skladu z javnim pozivom pozvana na dopolnitev. Pristojni organ je torej v predmetni zadevi postopal po postopku, predvidenim z javnim pozivom, zato je njegova odločitev pravilna.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
UPRS sodba II U 41/201514.10.2015Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o vlogah tožeče stranke, s katerimi tožeča stranka ponovno zahteva odločitev o vloženi zahtevi. Ker je bilo o zahtevi tožeče stranke za vrnitev zadružnega premoženja na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev upravnih organov, da se njena zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.vračilo zadružnega premoženja - zadeva, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno
UPRS sodba II U 39/201529.10.2015Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožečo stranko. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Ker obvestilo ni upravna odločba, zoper obvestilo ni mogoče vložiti pravnih sredstev, kar izhaja tudi iz samega akta (nima pravnega pouka).obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zahteva za izrek ničnosti obvestila - zavrženje zahteve

Izberi vse|Izvozi izbrane