Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6661cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 1922/2018-1505.05.2020Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - prispevek za zdravstveno zavarovanje - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila
UPRS Sodba I U 734/2019-1112.05.2020Pisni ali pa telefonski poziv davčnega organa davčnemu zavezancu k predložitvi dokazil ali pojasnil v postopku nadzora obračuna davka predstavlja uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka, o katerem je bil zavezanec za davek obveščen, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek zastaralnega roka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ni razvidno, kateri razlogi in katera zakonska podlaga je bila ključna za sprejeto odločitev. Prvostopenjski organ kot razlog navaja tožnikovo zlorabo davčnih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, kakor tudi, da tožnik ni izkazal namena, da bo s predmetnim plovilom opravljal dejavnost oddajanja v najem in ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pritožbeni organ v zvezi z odmero DDV navaja, da se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje finančni...
davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - nakup plovila - oddaja v najem - gospodarska raba - dejanska raba - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti - objektivni element - subjektivni element - zastaranje - pretrganje zastaralnega roka - različna pravna podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev določb postopka
UPRS Sodba II U 222/2017-1015.01.2020Na podlagi 36. člena ZFO-1 je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar slednje občini ne daje pravice do sodelovanja v postopku vračila tega nadomestila kot stranki oziroma stranski udeleženki. Občina namreč v tem postopku ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, torej nima pravnega interesa ampak zasleduje dejanski interes, in sicer pridobiti čim več sredstev v občinski proračun, zaradi česar je bila odločitev tožene stranke o zavrženju predloga odločanja po nadzorstveni pravici, pravilna.odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
UPRS Sodba I U 2483/2018-916.06.2020ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturna dediščina - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje
UPRS Sodba I U 2000/2018-1012.05.2020Po 2. členu Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi...davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - poslovni prostor
UPRS Sodba I U 2000/2018-1012.05.2020Po 2. členu Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi...davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - poslovni prostor
UPRS Sodba I U 1091/2019-1026.05.2020V zvezi s tožnikovim negiranjem rezidentstva po 1. točki 6. člena ZDoh-2 z navajanjem dejanskih okoliščin, ki kažejo na njegovo povezanost z Nemčijo (40-letno prebivanje tam, državljanstvo, uresničevanje življenjskih interesov, zdravstveno zavarovanje v Nemčiji) in ne Slovenijo (kjer ima le vikend in s tem povezane stroške ter kamor prihaja le občasno na dopust, letno za največ 2-3 mesece), sodišče tožniku ne daje prav, kajti 1. točka 6. člena ZDoh-2 je jasna – merodajno je le uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, kot ga je imel do vključno 18. 1. 2017 prijavljenega tožnik, česar tožnik niti ne prereka. S tem, ko tožnik odtlej več ni imel uradno prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, pa se je lahko začel šteti za nerezidenta Slovenije po ZDoh-2.rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče
UPRS Sodba I U 1295/2018-1613.02.2020Solastnina stranke z interesom na nepremičnini, na kateri so s spornim gradbenim dovoljenjem predvideni posegi, zadostuje za presojo, da je toženka pravilno ugotovila, da so dejstva, ki opravičujejo obnovo postopka, izkazana (vsaj) na ravni verjetnosti.

Širitev presoje pravočasnosti predloga za obnovo postopka na čas obstoja dejstev oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi lahko stranka sklepala na izdano sporno gradbeno dovoljenje, v ZUP nima podlage. Pomemben je čas oziroma trenutek, ko je stranka dejansko izvedela za odločbo, glede katere predlaga obnovo postopka.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - možnost udeležbe v upravnem postopku - solastnina - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka
UPRS Sodba II U 172/2018-2908.01.2020Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - lastninska pravica
UPRS Sodba I U 2434/2018-2918.02.2020Razlogovanje organov je napačno v tem, da je razlastitev dopustna že iz razloga, ker z OPPN na obravnavanih nepremičninah (13. člen OPPN) predvideva ureditev javnega parkirišča. Stališče, da že sam obstoj OPPN izključuje možnost drugih oblik lastnine na predmetnih parcelah, kar pomeni, da je obstoj OPPN dokaz tako abstraktne kot tudi konkretne javne koristi, je napačno.razlastitev - parkirišče - javna korist
UPRS Sodba II U 473/2017-1304.12.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik center življenjskih interesov ohranil v Sloveniji, ter da je ta vez z Republiko Slovenijo tesnejša kot vez z Republiko Avstrijo, kamor je odšel zaradi svoje zaposlitve in ekonomskega interesa, saj ga je na Republiko Avstrijo vezala zgolj ekonomska vez, delovno razmerje in nastanitev med delovnimi dnevi.dohodnina - status rezidenta - središče življenjskih aktivnosti
UPRS Sodba I U 1410/2018-1102.06.2020Ne glede na seznanjenost tožničine zakonite zastopnice z davčnim dolgom davčne dolžnice tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.davčna izvršba - izvršilni naslov - porok - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba I U 621/2019-1002.06.2020Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila vrednost predmetnih poslovnih prostorov ugotovljena na način iz 2. člena Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in satnovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. Nasprotno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je vrednost predmetnih nepremičnin ugotavljala na podlagi povprečne gradbene cene za m2 koristne stanovanjske površine (ki je leta 2016 znašala 775,54 EUR), povečani za 25 % (ker gre za poslovna prostora), kar naj bi bilo skladno z Odlokom o davkih občanov Občine Novo mesto, pri čemer je bila upoštevana tudi amortizacija. Tožnikov ugovor, da mu je toženka odmerila davek od premoženja od napačne osnove, je zato utemeljen.davek od premoženja - poslovni objekt - ugotavljanje davčne osnove - napačno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev materialnega prava - preizkus izpodbijane odločbe
UPRS Sodba I U 2365/2017-2506.02.2020Objekti tožnikov so od obravnavanega daljnovoda oddaljeni 100 m in več, in so na delu trase, ki ni predmet odločanja v obravnavanem upravnem postopku.

Odločanja o gradbenem dovoljenju za daljnovod ni dopustno razdeliti na odločanje o posameznih konstrukcijskih elementih, ko so stebri in vodniki.
izdaja gradbenega dovoljenja - daljnovod - stranski udeleženci - splošne navedbe
UPRS Sodba I U 367/2019-1105.05.2020Tožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik.

Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroški
UPRS Sodba II U 514/2017-1515.01.2020Ker je bila pri zapisu sodne poravnave storjena napaka, zaradi katere sporno pravno razmerje med pravdnima strankama ni bilo dokončno rešeno, sta stranki sklenili novosodno poravnavo in z njo nadomestili prej sklenjeno poravnavo. Zadnje dejanje v postopku je bilo opravljeno tako šele s sklenitvijo nove sodne poravnave.brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zadnje dejanje - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
UPRS Sodba II U 392/2017-1015.01.2020Pravila javnega razpisa so v naprej jasna in določena, tako da lahko komisija zgolj v okviru le-teh opravi točkovanje vloge in oblikuje prednostno listo prosilcev za stanovanja, namenjena za neprofitni najem.dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev - prednostna lista za dodelitev stanovanj
UPRS Sodba II U 508/2019-1115.01.2020Ker so razlogi za pritožbo bistveni za odločitev o zadevi, bi moral organ za brezplačno pravno pomoč dati stranki možnost, da se o tem izjavi oziroma jo pozvati, da glede tega svojo prošnjo dopolni. Na ta način bi bilo tožeči stranki omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku, upoštevajoč tudi vse ostale določbe ZUP, ki urejajo potek ugotovitvenega postopka, je mogoče sprejeti vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja
UPRS Sodba I U 14/2020-913.02.2020Za odločitev, ali gre za zadevo, v kateri je sploh mogoče dodeliti BPP, je pravno odločilna okoliščina, ali je tožnica uspela verjetno izkazati obstoj razlogov za ugovor po ZIZ.brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
UPRS Sklep I U 199/2020-805.05.2020Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno končan postopek - pravni interes

Izberi vse|Izvozi izbrane