Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6687cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 1593/2018-1001.09.2020Pravilno je stališče prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da pravno sredstvo zoper izvršilni naslov države prosilke v zaprošeni državi ni dovoljeno. Vendar pa bi bila dolžnost davčnega organa, da bi tožnico, ki izpodbija veljavnost vročitve izvršilnih naslovov, ki so podlaga zaprošene izterjave, obvestil, da mora pravo sredstvo, s katero uveljavlja nepravilnost vročitve izvršilnih naslovov, vložiti pri pristojnem organu države članice prosilke v skladu z veljavnimi zakonom v navedeni državi. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 240. člena ZDavP-2, ki določa, da v primeru, če upravičena oseba pravno sredstvo iz prejšnjega odstavka vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu prosilke.davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave - dolžnost organa
UPRS Sodba I U 1205/2019-1922.09.2020V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 določen 8-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v četrtek, dne 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo poslala priporočeno v petek, 15. 3. 2019. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
UPRS Sodba III U 50/2017-1822.04.2020Podpornega zidu, kadar je višinska razlika med zemljiščem 1,5 m, ni mogoče obravnavati kot nezahtevnega objekta.

Tožnika upravičeno ugovarjata, da od upravnih organov nista prejela ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja glede na konfiguracijo terena in višinske razlike pomeni nevarnost zanju oziroma njuno nepremičnino in da statično ni ustrezna, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikoma zagotavlja 22. člen Ustave.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 1454/2018-929.09.2020Pri postopku sušenja kremenovega peska gre za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro.trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - pridobivanje suhega kremenovega peska
UPRS Sodba III U 329/2018-1720.02.2020Sodišče ne dvomi, da je povsem mogoče, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala s potrebo po izvedbi del, ki jih v času prijave na razpis ni predvidela. Ker je objekt, ki ga je obnavljala, starejši in zato ni bilo mogoče predvideti vseh njegovih lastnosti oziroma načina gradnje v preteklosti, je razumljivo, da se je lahko šele z izvajanjem del pokazala potreba po dodatnih ali drugačnih delih od predvidenih, da je bilo mogoče projekt zaključiti. Ne glede na to, pa bi bila povrnitev stroškov teh del upravičena le, če bi, še preden jih je tožeča stranka izvedla, o njih obvestila toženo stranko ter pri njej pridobila soglasje za ta dela, česar pa, kar v zadevi ni sporno, ni storila.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zamudne obresti
UPRS Sodba I U 1776/2019-1226.08.2020Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega. Posledično ni jasno, na kakšni osnovi je davčni organ kot pravnorelevantno ugotovil, da je tožnik pridobival „delež kapitala v družbi“, pri čemer pa je tudi ugotovil 1,5207% in 42,4412% delež, nato pa skupni poslovni delež 20,4014%; tu se ne ujemajo niti deleži oz. odstotki (če ima tožnik dobrih 20%, kako lahko ima hkrati več kot 40%; če tožnik odsvaja 0,63%, kako lahko kateregakoli od deležev odsvoji v celoti in delno še drugega) niti ni jasno, o kakšnih deležih davčni organ govori.dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - fifo metoda
UPRS Sodba III U 118/2018-1023.01.2020Iz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno.dohodnina - davčna napoved - samoprijava - uveljavljanje olajšave - davčna osnova
UPRS Sodba I U 1885/2018-1325.08.2020Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena.

V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - pomanjkljivi računi - obresti - obračun obresti - obrazložitev odločbe - vročanje - pravica do izjave
UPRS Sodba III U 15/2017-20.02.2020V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sklep I U 944/2019-910.09.2020Postopek finančne preiskave se na podlagi 100. člena ZFU uvršča v predpostopkovno fazo, v kateri se še ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca. Na podlagi izsledkov davčne preiskave se skladno s 135. členom ZDavP-2 sprejme odločitev o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka, v katerem ima zavezanec vse pravice po pravilnih davčnega in splošnega upravnega postopka. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnikovfinančna preiskava - predpostavka - dokončen upravni akt - upravna zadeva - dokumentacija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - seznanitev s podatki - vpogled v spis - zavrženje tožbe
UPRS Sodba I U 607/2020-2621.07.2020V obravnavani zadevi je tožnica ves čas nasprotovala ugotovljenemu dejanskemu stanju in zatrjevala, da navedeni subjekti ne delujejo usklajeno oz. da niso sklenili delničarskega sporazuma, in je tako nasprotovala dejanskim ugotovitvam toženke.

Tožena stranka je predhodno navedene tožničine dokazne predloge za zaslišanje stranke in predlaganih prič po presoji sodišča neupravičeno zavrnila, ker je menila, da z njimi tožnica dokazuje pravno vprašanje (da v zadevi ni podano usklajeno delovanje navedenih subjektov oz. ni sklenjen delničarski sporazum).
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - tožbene novote
UPRS Sodba I U 1169/2019-2113.07.2020Po Pogodbi je bila kupnina dogovorjena na določljiv način. Pogodbene stranke so s Pogodbo določile izhodišče glede kupnine (4 mio EUR), glede na stanje v družbi A. na dogovorjen presečni datum pa je bilo dogovorjeno, da se znesek kupnine lahko na način, ki so ga pogodbene stranke določile s Pogodbo, zviša ali zniža. Takšne pogodbe klavzule so pri transakcijah s poslovnimi deleži, ki dejansko predstavljajo celoto kapitala gospodarske družbe, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, običajne, saj kupec s tem postane imetnik deležev, ki ga upravičujejo do popolne upravljavske avtonomije v družbi, slednja pa predstavlja „živ organizem“ oz. delujočo pravno osebo, v kateri se stanje tekoče spreminja, kupčeva obveznost pa je posledično logično odvisna od stanja v družbi na dogovorjen presečni datum. Kljub temu, da se je točen znesek kupnine izračunaval naknadno, pa je bil mehanizem za izračun dogovorjen že s Pogodbo (s čimer je bila kupnina torej že tedaj...odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbe
UPRS Sodba I U 2173/2018-6726.08.2020Tožnici se je z zahtevo po predložitvi dokazov o načinu pridobivanja premoženja njenega moža oziroma o poslovnih dogodkih, ki so mu omogočili izročitev gotovine, postavilo breme nemogočega dokaza, kar je z vidika učinkovitega varstva pravic nedopustno. Navedeno pa davčnemu organu ne preprečuje nasprotovanja, da je tožnica prejela darilo, vendar v tem primeru dokazno breme preide nanj. Za svoje trditve mora predložiti dokaze in navedbe dokazati, saj zakon za to fazo postopka in ne glede na obseg dostopnih informacij davčnemu organu ne omogoča delovanja na nivoju verjetno ugotovljenega dejanskega stanja.odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme - breme dokazovanja
UPRS Sodba III U 255/2018-1105.05.2020Tožena stranka svoje odločitve glede odmere odvetniških stroškov za sestavo pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora, za sestavo dveh ustavnih pritožb, za pristop na narok na glavno obravnavo dne 6. 3. 2018 ter glede povišanja nagrade ni obrazložila tako, da bi bilo njeno odločitev mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba III U 14/2018-05.05.2020V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
UPRS Sodba I U 1583/2019-1102.06.2020Bistven razlog, zaradi katerega davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka DDV po obravnavanih računih (s prilogami) je bil, da so bili obravnavani računi s prilogami (pogodba o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo B., kopije dobavnic, računalniški izpis naročilnic) nepopolni do takšne mere, da niso omogočili ugotovitve vrste in obsega opravljenih dobav oz. storitev, ter je bil posledično davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davkov. Obravnavani računi pa se tudi ne sklicujejo na nobene spremljajoče listine. Zaporedne številke navedene na računalniško izpisanih in naknadno predloženih naročilnicah se razlikujejo od zaporednih številk, ki jih je tožnik v obravnavanem obdobju izdal drugim dobaviteljem, ki si sledijo v strogem zaporedju. Tudi po presoji sodišča obravnavani računi in priloge k tem računom ne vsebujejo niti minimalnih formalnih pogojev potrebnih za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev.davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - računi - pomanjkljivi računi - dnevnice in potni stroški zaposlenih
UPRS Sodba I U 2184/2017-807.07.2020V danem primeru podlaga za izplačilo škode ni neposredna škoda na posameznem kmetijskem gospodarstvu oz. GERK-u, marveč, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oz. GERK uvrščen v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bili predmetni GERK-i, za katere je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode, vključeni v Program. Dokumenti, ki pa niso bili sprejeti in potrjeni po postopku, predpisanem z ZUOPPSKP in drugimi predpisi, ki urejajo odpravo posledic nesreč, ne morejo biti podlaga za določitev temelja oz. povračilo škode v primeru, kot je obravnavani.naravna nesreča - odprava posledic škode v kmetijstvu - kmetijsko gospodarstvo - GERK
UPRS Sodba I U 564/2019-2529.05.2019ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem.

Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po...
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - postopek imenovanja - sodna pristojnost - obrazloženost odločbe - pravica do izjave - akt o imenovanju - mnenje državnotožilskega sveta - merila za izbiro - zapisnik - varstvo javnega interesa
UPRS Sodba I U 2328/2018-1421.08.2019Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1 sicer lahko v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, če bi zatrjevanje tožnika, da v Alžiriji ni imel kje bivati in ni imel sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb, v primeru njegove vrnitve v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva. Slednje pa je odvisno od okoliščin primera. V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja,1 ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del...mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - preganjanje - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
UPRS Sodba I U 1808/2019-720.11.2019Skladno s 67. členom ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva (enako pa velja tudi za listinsko dokumentacijo), je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči (oziroma dokazov ne upoštevati). Organ mora v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če tega vložnik v danem roku ne bi storil, bi šele organ lahko vlogo zavrgel (oziroma listinske dokumentacije ne upošteval). Navedeno je skladno z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP.mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva ali novi dokazi - odprava pomanjkljivosti - zavrženje ponovne prošnje - načelo iskanja materialne resnice

Izberi vse|Izvozi izbrane