Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6300cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTA=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba IV U 21/2017-1722.05.2019Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pa pomeni, da velja vročitev (s fikcijo) za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP.

Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Ne glede na navedeno pa bi morali tožeči stranki okoliščine, ki jih navajata v tožbi, v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja...
vročanje - fikcija vročitve - prepozna pritožba - nedovoljene tožbene novote
UPRS Sodba III U 81/2018-1520.02.2020Tožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja
UPRS Sodba III U 305/2019-1023.01.2020Tožena stranka je postopek postavitve pod skrbništvo izvedla po tem, ko je pristojno sodišče tožnici delno odvzelo poslovno sposobnost za urejanje vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tožnico je seznanila s potekom postopka in ji dala možnost, da se izjavi, svojo odločitev pa oprla na relevantne določbe takrat veljavnega ZZZDR in pri tem upoštevala obseg poslovne sposobnosti, ki je bila z odločitvijo nepravdnega sodišča odvzeta tožnici.delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - postavitev skrbnika
UPRS Sodba III U 61/2019-1113.02.2020Tožnika, njuna starša in stara mama so se skladno z izbiro možnosti izselitve po Londonskem memorandumu prostovoljno izselili v Italijo oziroma prostovoljno spremenili prebivališče. Na podlagi prošnje očeta tožnikov ter na tej podlagi izdane dovolilnice za izselitev, so ozemlje takratne Jugoslavije zapustili dne 15. 7. 1955, kar pomeni, da za čas od 30. 10. 1955 do 29. 10. 1958 (kar tožnika uveljavljata v zahtevku) ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - (ne)prostovoljnost izselitve - sprememba bivališča
UPRS Sodba III U 210/2018-923.01.2020Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je postavke iz popisa del, pri katerih je ugotavljala kršitve po 37. členu ZJN-2, črtala v celoti in ne le tiste dele postavk, kjer je ugotavljala tako kršitev, kar sicer terja načelo sorazmernosti. Prav tako ni utemeljila svoje odločitve, da so obnove domov krajevnih skupnosti zaključena celota, oziroma da so sklop več naročil, ki pa tvorijo eno samo naročilo, pri čemer ni pojasnila utemeljenih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke (zaslišanja prič), s katerimi je ta želela dokazovati utemeljenost ločenih naročil. Dejansko stanje v zadevi je zato nepopolno ugotovljeno.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zaključena celota - zamudne obresti
UPRS Sodba IV U 40/2019-607.05.2019Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, zato tožnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, temveč je (še vedno) njegov lastnik. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik, ne glede na to, da je bil 22. 3. 2016 uveden postopek osebnega stečaja, v svoji vlogi na prej navedeno vprašanje o lastništvu nepremičnine, vpisati vse podatke o lastništvu in solastništvu nepremičnin.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolaganje s premoženjem - nemožnost razpolaganja s premoženjem
UPRS Sodba III U 52/2019-1213.02.2020Tožena stranka svoje odločitve ni pojasnila tako, kot to od nje zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP in tožnici tudi ni bila dana možnost, da bi se, glede na podatke, ki jih je v postopku zbrala tožena stranka iz svojih evidenc in so jo vodile do zaključka, da zahtevek tožnice ni utemeljen, o tem izjavila, zato sodišče izpodbijane odločitve glede na tožničine tožbene ugovore ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

Ker je izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov vezana na plovilo, je razumljivo, da pridobi imetnik ribiškega plovila, ki ga nadomesti po določbi 8. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, novo dovoljenje za gospodarski ribolov, ki pa po vsebini pomeni ''nadaljevanje'' dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega za prejšnje ribiško plovilo.
arbitraža - morsko ribištvo - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - nadomestilo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sklep in sodba III U 103/2018-830.01.2020Ugovor, da ima del zidu uporabno dovoljenje po samem zakonu, bi morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper inšpekcijsko odločbo, tako kot tudi ugovor legitimacije, saj ta dva razloga ne predstavljata ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava.ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe
UPRS Sodba IV U 155/2018-801.10.2019Tožbena ugovora kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, ki se nanašata na razdelitev finančnega jamstva na nesporni in preostali del, sta neutemeljena. Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani odločbi uporabil ustrezna določila v relevantnih predpisih, na podlagi česar je v izpodbijanem okoljevarstvenem dovoljenju določil finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov za čas obratovanja odlagališča v obdobju njegovega zaprtja.

Po presoji sodišča tudi ni bila storjena kršitev določb 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, torej ni bil prekršen 9. člen ZUP, saj je bila tožeča stranka seznanjena z vsemi relevantnimi in bistvenimi okoliščinami, ki se nanašajo na finančno jamstvo, in ji je bila večkrat dana možnost, da se o tem izjasni, tako pisno kot na ustni obravnavi.
okoljevarstveno dovoljenje - odlagališče nenevarnih odpadkov - tožbena novota - načelo zaslišanja stranke v postopku
UPRS Sodba in sklep I U 536/2019-816.01.2020V zadevi ni sporno, da so bile leta 1941 vse nepremičnine v vl. št. ... k.o. ..., vpisane na ime „Reichsgau Kärnten“. Če je bila upravičenka tak zahtevek upravičena podati po ZRP, pa ga ni podala, glede na upravnosodno prakso ne more uspešno uveljavljati denacionalizacijskega zahtevka.denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve
UPRS Sodba I U 1723/2018-1005.09.2019Iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep, niti v tožbi, ne ugovarja, izhaja, da je bil sklep, s katerim je bilo odločeno, da za predmetni poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, ob njegovi izdaji (28. 10. 2016) poslan tožnici po elektronski pošti na njen uradni naslov ..., kot to določa šesti odstavek 51a. člena ZVO-1. Sodišče zato to ugotovitev šteje za nesporno, kar pomeni, da je njen predlog za obnovo tega postopka, ki ga je vložila 24. 1. 2018, vložen po poteku enomesečnega subjektivnega roka.obnova upravnega postopka - prepozen predlog za obnovo postopka
UPRS Sodba I U 2341/2018-2017.10.2019Za priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljiščih (kmetijskih zemljiščih in gozdovih) je potreben sporazum med SKZG in upravičenci oziroma njegovimi pravnimi nasledniki. Za razliko od drugih udeležencev obligacijskopravnih razmerij Sklad kot zakonsko določen zavezanec za plačilo odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč ni svoboden v odločitvi, ali bi sporazum sklenil, ali ne, ampak ga k temu zavezuje zakon, pri zavrnitvi predloga za sklenitev sporazuma pa je vezan izključno na razloge, ki izhajajo iz zakona.denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pogajanje
UPRS Sodba in sklep I U 1347/2018-1424.12.2019Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ker je inšpektor ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem upravnim aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stanskega udeleženca. Zato tudi tožnik kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - stranka v postopku - stranski udeleženec
UPRS Sodba III U 131/2018-620.02.2020Tožnikov predlog za obnovo postopka je bil vložen po preteku roka treh let od dokončnosti gradbenega dovoljenja, zato je prvostopenjski organ postopal skladno z določbami ZUP, ko je predlog z izpodbijanim sklepom zavrgel.gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
UPRS Sodba I U 2288/2018-925.09.2019Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji sodišča ustreza opisu dejanja iz četrtega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa, da je podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem. Pravilna je tudi argumentacija toženke in njeno sklicevanje na sodbo Sodišča EU C-536/09. S to sodbo sodišče razlaga pojem prava Unije „prepreči pregled na kraju samem“, ki je za članice obvezna. Po tej razlagi ta pojem obsega tudi dejanje ali opustitev kmeta ali zastopnika, ki iz malomarnosti ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se pregled v celoti opravil.neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled
UPRS Sodba I U 2116/2018-1324.12.2019Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo - TARIC koda
UPRS Sodba I U 1676/2018-5319.09.2019Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen.vrednotenje zemljišča - status podržavljenega zemljišča
UPRS Sodba I U 2289/2018-917.12.2019Davčni organ je izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je tožnik prejel v letu 2016, pravilno obravnaval kot druge dohodke na podlagi 9. točke 105. člena ZDoh-2 (izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb). Prav tako je pravilno ugotovil, da skladno z 8. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 navedeno izplačilo ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja, saj je z navedeno določbo izrecno izvzeto iz dohodka iz delovnega razmerja. Zato je tudi pravilna odločitev davčnega organa, ki v obravnavni zadevi ni uporabil instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2, ki se po navedeni določbi uporabi le v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let.dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo sredstev - drugi dohodek
UPRS Sodba I U 1889/2018-1029.08.2019V izrek odločbe je treba dovolj natančno in jasno, poleg materialnega prepisa (ZKUASP) in njegovega konkretnega člena, navesti še relevantne določbe posameznega člena (odstavke, točke ipd. člena, v kolikor je posamezen člen zakona tako razdeljen), če je ugotovljena kršitev oprta (le) na posamezen npr. odstavek člena (in ne na člen v celoti), kot na primer 31. člen ZKUASP, na katerega se je pri ugotavljanju ene izmed kršitev (med drugim) oprla toženka.avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
UPRS Sodba I U 520/2017-2619.09.2019Tožnica, ki ji je bila na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 odločba o upravičenosti pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 izdana že 10. 8. 2011, je stanovanje v decembru 2014 na lastno voljo zapustila, to je osem mesecev pred vložitvijo zahteve za izplačilo sredstev (v tem času, po navedbah v tožbi 5. 6. 2015, pa je tudi formalno prenehalo najemno razmerje), zato je toženka zahtevo utemeljeno zavrnila, saj glede na navedene okoliščine tožnica ni izkazala, da z nakupom solastniškega deleža na enostanovanjski hiši razrešuje stanovanjsko razmerje, ki izvira iz stanovanjske pravice na nekdaj družbenem, sedaj denacionaliziranem stanovanju.pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - obstoj najemnega razmerja - najemno razmerje

Izberi vse|Izvozi izbrane