<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 4560/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:IV.CP.4560.2010

Evidenčna številka:VSL0062456
Datum odločbe:22.12.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine - notarski zapis iz razmerij staršev do otrok

Jedro

Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.

Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med H. M. in D. M. Mladoletno N. M. je dodelilo vzgojo, varstvo in oskrbo materi H. M. in stike med mladoletno N. M. in očetom D. M. določilo na dvakrat mesečno, načeloma v soboto ali nedeljo, oziroma po telefonskem dogovoru hčerke z očetom. Očetu D. M. je naložilo, da mora za preživljanje mladoletne hčere N. M. plačevati mesečno preživnino za obdobje od 1.6. do 31.8.2010 v znesku 90 EUR, od 1.9.2010 pa 200,00 EUR, pri čemer je do pravnomočnosti sodbe zapadle preživnine dolžan plačati v 15. dneh po pravnomočnosti, v bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu, v dosojeni višini do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač v RS, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od določene zapadlosti preživninskih obrokov oziroma od zapadlosti vsakega posameznega obroka dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper odločitev o preživnini in odločitev o stroških je vložil pritožbo toženec D. M. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrže ali zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da o procesnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tožbe ni mogoče odločati po prostem preudarku. Za vložitev tožbe za zvišanje preživnine je aktivno legitimirana le mladoletna N., ne pa tudi njena mati, ki je le njena zakonita zastopnica. Ker je tožbo za zvišanje preživnine vložila napačna oseba, bi jo bilo treba zavreči (Cp 436/2009). Po toženčevem opozorilu se je kot tožnica pojavila mladoletna N., vendar odvetnik vlogi ni predložil pooblastila za njeno zastopanje, zato bi bilo treba na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP tožbo zavreči. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da pri obravnavanju tovrstnega tožbenega zahtevka ni vezano na postavljene zahtevke in da lahko odloča po prostem preudarku in po uradni dolžnosti. V skladu s 421. členom ZPP, v skladu s katerim sodišče sporazumno razveže zakonsko zvezo, se zakonca dogovorita o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih mladoletnih otrok. Po določbi 64. člena ZZZZDR mora biti sporazum o delitvi premoženja v obliki notarskega zapisa, kar sta stranki sodišču tudi predložili. V njem sta se dogovorili tudi o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju mladoletne N, ki sta jo dogovorili v višini 90,00 EUR. Tožnica se je z notarskim zapisom strinjala in ga podpisala, ga navidezno izvrševala tako dolgo, dokler ni bila poplačana s strani toženca, potem pa je vložila tožbo, kar pomeni zlorabo pravic. Stališče sodišča prve stopnje, da notarski zapis v razmerju staršev do mladoletnega otroka ni izvršilni naslov, ni pravilno ne po določbah ZN ne po določbah ZZZZDR. O preživljanju skupnih otrok se morata starša dogovoriti, če jima to ne uspe, jima pri tem pomaga CSD, šele če se ne moreta sporazumeti niti s pomočjo CSD, o tem odloča sodišče. Dogovor staršev pred CSD ali notarjem je izvršilni naslov, kar izhaja iz določbe ZIZ, po katerem je izvršilni naslov tudi listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Takšno je tudi stališče sodne prakse (VSL III Cp 1964/2007, I Cp 2346/2007). Tudi iz 4. člena ZN izhaja, da je notarski zapis izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje bi moralo razvezati zakonsko zvezo skladno z notarskim zapisom. Če mladoletna N. zahteva višjo preživnino od dogovorjene, bi morala vložiti tožbo za zvišanje preživnine, saj je preživnina že bila določena v notarskem zapisu. Za tožbo za zvišanje preživnine pa ni niti trditvene podlage niti tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je bil sporazum med strankama sklenjen meseca julija, ko je imela mladoletna N. počitnice in njene finančne potrebe niso bile velike, saj je bil sklenjen 26.1.2010, torej med šolskim letom, kar pomeni, da so bili stroški šolanja že upoštevani. Sodišče prve stopnje je upoštevalo le, da je zakonita zastopnica mladoletne N. do avgusta prejemala nadomestilo za brezposelnost v višini 533,00 oziroma 538,91 EUR, sedaj pa ga ne prejema več. Ni pa upoštevalo, da je upravičena do denarne socialne pomoči, ki znaša minimalno 226,80 EUR in se poveča za vsakega družinskega člana ter da je upravičena do otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje ni opravilo poizvedb o tem, koliko prihodkov zakonita zastopnica z delom na črno pridobi, ni opravilo vpogleda v fotografije, ki jih hrani toženec, iz katerih izhaja število opravljenih ur, ter ni ugotovilo urne postavke na črno opravljanega dela. Sodišče je brez izvajanja dokazov zaključilo, da je njen mesečni dohodek med 400,00 EUR in 500,00 EUR. Toženec je izpovedal, da je prepričan, da zasluži okoli 1000,00 EUR. Ni napravilo obračuna prihodkov, ki jih tožnica prejme oziroma bi jih lahko prejela (delo na črno, denarna socialna pomoč, otroški dodatek). Ob teh teh okoliščinah sodba nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje tožencu neutemeljeno očita, da ne pove, kakšni bi bili racionalni stroški za hčerko, saj gre za dejstva, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotoviti po uradni dolžnosti. Ne strinja se z oceno, da mesečno potrebuje med 400,00 in 500,00 EUR. Če seštejemo zneske življenjskih potrebščin, ki jih N. mesečno potrebuje, porabi dekle njene starosti gotovo manj, kot je določilo sodišče prve stopnje, v skladu s sodno prakso največ 300,00 EUR. Mesečne stroške bi bilo treba ločiti od letnih. Sodišče prve stopnje bi moralo odmeriti preživnino upoštevajoč toženčeve prihodke, ki so nižji od tožničinih, poleg tega ima finančne obveznosti, ki jih tožnica nima. Ni upoštevana niti njegova izpoved, da izroči hčerki ob vsakem obisku 20,00 EUR.

Na pritožbo je tožnica odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da predmetni postopek ni postopek za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma strank. Vlogo, naslovljeno kot predlog za sporazumno razvezo, je vložila le tožnica in ne oba zakonca skupaj, poleg tega je iz njunih vlog razvidno nestrinjanje glede višine preživnine. Predmetni postopek je tako v osnovi postopek za razvezo zakonske zveze na podlagi tožbe, v katerem se na podlagi prvega odstavka 78. člena ZZZDR po uradni dolžnosti odloča tudi o vprašanjih iz razmerij staršev do mladoletnih otrok. Na podlagi prvega odstavka 78. člena ZZZDR mora sodišče, kadar razveže zakonsko zvezo na podlagi tožbe za razvezo, odločiti tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Glede na navedeno, ni dvoma, da je za vložitev tožbe aktivno legitimirana tožnica in ne mladoletna N. Določbi 123. člena ZZZDR in prvega odstavka 409. člena ZPP te procesne situacije ne spreminjata. Odločba VSC Cp 436/2009, na katero se sklicuje toženec, za konkretni primer ni relevantna, saj se nanaša na tožbo za zvišanje preživnine.

Toženec v pritožbi neutemeljeno navaja, da je bila preživnina že določena s sporazumom pravdnih strank v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov, zato bi po njegovem mnenju lahko šlo kvečjemu za tožbo za zvišanje preživnine, glede katere pa tožnica ni podala zahtevanih trditev. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da stranki z zahtevki glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine ne moreta prosto razpolagati. Notar sporazumu glede vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživljanja posledično ne more dati izvršljivosti. Če ga v tem delu oblikuje kot notarski zapis, nima učinka izvršljivosti. Sodišče mora v primeru razvezne tožbe o teh vprašanjih odločiti po uradni dolžnosti na način, da je otrokova korist kar najbolje zagotovljena, in pri tem ni vezano na postavljene zahtevke. Na sporazum strank glede otrok sodišče na primer ni vezano niti v primeru sporazumne razveze zakonske zveze, kjer morata tak sporazum stranki sodišču celo obvezno predložiti, saj mora sodišče preizkusiti, ali je s sporazumom zagotovljena otrokova korist. Če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne (četrti odstavek 421. člena ZPP). V določbi 65. člena ZZZDR zato za sporazum glede otrok ni predviden niti izvršljiv niti navaden notarski zapis. Toženec neutemeljeno navaja, da se morata o preživljanju skupnih otrok starša dogovoriti, če jima to ne uspe, jima pri tem pomaga CSD, šele če se ne moreta sporazumeti niti s pomočjo CSD, pa o tem odloča sodišče, saj se ta določba nanaša na primer, ko starša ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj, vendar ne zahtevata razveze. Tudi v tem primeru pa se zahteva sodna potrditev sporazuma. Po povedanem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov, da sodišče nanj ni vezano in da ni mogoče šteti, da je bila preživnina že določena s sporazumom strank.

Na podlagi 129. člena ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je mesečne življenjske stroške petnajstletne N. M., ki od septembra obiskuje srednjo šolo v C., ocenilo na okrog 400 EUR. Seštevek mesečnih stroškov, o katerih je izpovedala N.M. (stroški prevoza v šolo, malice, mobitela, skuterja, žepnine) res znaša le okoli 300 EUR, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo še stroške, ki N. ne nastanejo vsak mesec (stroški ekskurzij in šolskih potrebščin) ter splošno znane cene življenjskih potrebščin in potrebe otrok te starosti, ki nedvomno vključujejo tudi najosnovnejše potrebe po hrani, oblačilih in obutvi. Glede na navedeno ni dvoma, da so potrebe mladoletne N. ocenjene v primernem znesku. Ugotovljeni znesek N. življenjskih stroškov je primerljiv s povprečnimi življenjskimi stroški srednješolcev iz njenega okolja, zato pritožbena navedba, da porabi dekle njene starosti gotovo manj, po mnenju toženca v skladu s sodno prakso največ 300,00 EUR, ni utemeljena.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek toženca, da je sodišče prve stopnje o dohodkih tožnice iz dela na črno zaključilo brez izvajanja dokazov. Višino dohodkov, ki jih tožnica pridobi z delom na črno, je ugotavljalo na podlagi izpovedi tožnice, da dela do 100 ur mesečno, in izpovedi toženca, da upoštevajoč tožničino beležko tožnica na črno dela 140 ur mesečno s postavko najmanj 4 EUR na uro.

Sodišče prve stopnje je v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP ugotovilo, da tožnica mesečno z delom na črno zasluži med 400 in 500 EUR. Glede na to, da tožnica dela na črno kot natakarica, pritožbeno sodišče nima pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem opraviti dodatne poizvedbe in da bi moralo vpogledati v fotografije tožničine beležke. Navedenega toženec ni predlagal kot dokaz.

Drži, da je v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki uveljavljeno preiskovalno

načelo (tretji odstavek 408. člena ZPP), vendar slednje ne razbremenjuje strank dolžnosti zbiranja procesnega gradiva na podlagi 7. člena ZPP, torej tudi predlaganja dokazov. Preiskovalno načelo v teh sporih je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese (408. člen ZPP)

, omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki. Ni jasno, čemu bi bila ugotovitev o morebitnih dodatnih prihodkih tožnice, ki bi vodila v znižanje toženčevega dela preživninske obveznosti, v korist mladoletne N. Toženec v pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati otroški dodatek, saj slednjega tožnica ne prejema. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru ugotavljanja pridobitnih zmožnosti tožnice upoštevati, da bi bila tožnica upravičena do socialne pomoči v znesku 226,80 EUR, povečane za dodatnega družinskega člana. Dejstvo, da sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in se o tem posledično tudi ni opredeljevalo v razlogih sodbe, v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ne pomeni, da sodba nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti ter da je zato podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec pa kljub utemeljenosti pritožbenega očitka, da sodišče prve stopnje denarne socialne pomoči, ki bi jo lahko pridobila tožnica, ni upoštevalo, na ta račun ne more doseči znižanja s sodbo sodišča prve stopnje določene preživninske obveznosti, kot to izhaja iz nadaljnje obrazložitve.

Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju tožničinih znatno manjših mesečnih dohodkov (med 400 in 500 EUR), v primerjavi z mesečnimi dohodki tožnika, temu naložilo kritje le polovice mesečnih potreb mladoletne hčere. Ob upoštevanju zneska denarne socialne pomoči, na katerega opozarja toženec v pritožbi, bi tožničini mesečni prihodki postali kvečjemu primerljivi s toženčevimi, ugotovljenimi v višini nekaj čez 800 EUR, kar ne bi utemeljevalo drugačne porazdelitve preživninske obveznosti med tožnico in tožencem, saj je treba upoštevati, da je breme varstva in vzgoje skoraj v celoti na tožnici. Odločitev sodišča prve stopnje, da znaša od 1.9.2010 mesečna preživninska obveznost toženca 200 EUR, je tako materialnopravno pravilna. Pravilno je določena tudi preživninska obveznost toženca od 1.6. 2010 do 31.8.2010 v znesku 90 EUR, saj so bile v tem času potrebe mladoletne N. M. zaradi poletnih počitnic znatno nižje, dohodki tožnice pa višji. Brez dogovora med pravdnimi strankami, po katerem toženec del svoje preživninske obveznosti poravna tudi tako, da določen znesek izroči neposredno mladoletni N, toženec na račun 20 EUR, ki jih mladoletni hčeri izroči ob stiku, ne more zmanjšati svoje preživninske obveznosti in gre le za darilo. Preživnino mora plačevati na roke tožnice. Toženec preživninske obveznosti ne more nižati niti na račun obveznosti plačevanja kreditov.

Toženec v pritožbi ne obrazloži, zakaj izpodbija odločitev o stroških, zato je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev preizkusilo le v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da niso podane.

Sodba sodišča prve stopnje je glede na povedano pravilna, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila tožnica, pa ni pripomogel h končni odločitvi, zato tudi tožnica sama nosi njegove stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).


Zveza:

ZZZDR člen 78, 123.
ZPP člen 409.
Datum zadnje spremembe:
10.03.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyMjY2