Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 434cT1JSUklMjBJcHMlMjA4Ni8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aT8/aSZwYWdlPTAmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 86/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.11.2013bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravdna stranka s sedežem v tujini - vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosila za vročitev - pristojnost - določitev pristojnosti – lex foriKer slovensko sodišče ni zahtevalo posebnega načina vročanja, je bila vročitev opravljena na način, ki je po pravu Republike Belorusije predpisan za vročanje listin osebam, ki prebivajo na njenem ozemlju. Zato dejstvo, da sodišče v Minsku načina vročitve na Potrdilu ni označilo, na pravilnost vročitve ne vpliva.Postopkovna pravila so vezana na pravni red sodišča, ki v zadevi sodi (lex fori).
Sklep III DoR 38/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.07.2014predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - nesreča pri delu - stroški zdravljenja - regres - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - obstoj sodne prakseOdgovor na vprašanje, ali se pri odgovornosti delodajalca za škodni dogodek (nezgodo pri delu) in škodo (stroške zdravljenja poškodovanca - delavca) po 86. členu ZZVZZ upošteva prispevek delavca (poškodovanca - zavarovanca tožeče stranke, ki je zaradi škodnega dogodka oškodovana), je VSRS podalo že v zadevah III Ips 1/2014 in III Ips 122/2011, obeh z dne 25. 2. 2014.
VSM sklep I Cpg 570/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek30.03.2015odgovornost delodajalca – stroški zdravljenja delavca - ravnanje delavca - deljena odgovornost - regres delodajalcaPritožbeno sodišče pa ne pritrjuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je lahko vprašanje, ali je k nesreči prispeval tudi sam delavec, samo predmet regresnega zahtevka toženke do delavca, zaradi česar se toženka ne more razbremeniti svoje odgovornosti s trditvami v smeri, da naj bi bil delavec sokriv za nastanek škode. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče RS v zadevah III Ips 122/2011 in III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014 mora sodišče v primeru, če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Določila prvega odstavka 86. člena ZZVZZ o povrnitvi škode ni mogoče razumeti samo na podlagi besedne razlage, ampak je potrebno upoštevati tudi sistemsko razlago, torej tako, da se upošteva njeno mesto v pravnem sistemu.
VSRS Sodba III Ips 56/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.09.2017sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - dopuščena revizija - sklep o dopustitvi revizije - dovoljenost pritožbeV primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, pride lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že sprejelo stališče, da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je...
VSRS Sklep III Ips 6/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.07.2019dopuščena revizija - dovoljenost revizije - nepopolna revizija - priloge revizije - zavrženje revizijeDopuščeni reviziji mora biti priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožena stranka reviziji priložila sklep o dopustitvi revizije z dne 13. 11. 2018 s prilogami, med katerimi pa ni predloga za dopustitev revizije. Taka revizija je nepopolna. V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Vrhovno sodišče je zato nepopolno revizijo zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
Sklep VI Ips 1/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.09.2013predlog za obnovo revizijskega postopka – dovoljenost - postulacijska sposobnostKer je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
VSRS Sodba I Ips 58578/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.09.2018kršitev kazenskega zakona - postopek za prevzem izvršitve kazenske sodbe tujega sodišča - izvrševanje kazenskih sankcij - kazen zapora - vikend zapor - višina kazni - odpust kazni - tuja sodna odločbaNadomestitev kazni zapora z vikend zaporom je mogoča le v primeru izrečene kazni zapora do treh let.
VSRS sklep II DoR 261/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015predlog za dopustitev revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizijeIz predloženih listin izhaja, da je toženec predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik, zaradi česar je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči kot nedovoljen (prvi odstavek 91. člena ZPP).Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
VSL sklep I Cpg 190/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.12.2014sposobnost biti stranka – podružnica tujega podjetja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – cesijska pogodba – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom – oškodovanje upnikov – razpravno načeloPresojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank.ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje.Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.
Sodba in sklep X Ips 391/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2013dovoljena revizija - državljanstvo - denacionalizacija - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku - ničnost odločbe - prepozna revizijaKer je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.
VSRS Sklep VIII Ips 27/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.05.2019vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni poukV postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici. Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo. Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali...
VSRS sklep III Ips 97/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2015dopuščena revizija - odgovornost za škodo - nesreča pri delu - regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje - tožba zoper delodajalca - stroški zdravljenja - prispevek delavca k škodnemu dogodkuSodišče mora v primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
VSRS Sklep X Ips 216/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018dovoljenost revizije - uvedba postopka razlastitve - pomembno pravno vprašanje - ni konkretizirano - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - načelo sorazmernosti - javna korist - posegi v lastninsko pravico - bistvene sestavine - ponudbaRevident vprašanja sorazmernosti med javno koristjo in posegom v lastninsko pravico ni konkretiziral. Na vprašanje, kaj so bistvene sestavine ponudbe, pa daje jasen dogovor že določba 22. člena Obligacijskega zakonika. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
VSRS Sklep X Ips 283/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2018dovoljenost revizije - pooblastilo za revizijo - svetovalec za begunce - PDI - ni pomembno pravno vprašanje - jasnost zakonske ureditve - osebni razgovor - uporaba Dublinske uredbe - diskrecijska klavzula - pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitevNe gre za pomembno pravno vprašanje, če je nanj mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, če je odgovor nanj jasen ali če ni del procesnega dejanskega stanja te zadeve.
VSRS sodba III Ips 129/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2016dopuščena revizija - lastninjenje - zavarovalnice - cena delnice - javni poziv - ničnost pogodbeV obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.
VSL sodba I Cpg 84/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.03.2014odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovancaV primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Sklep II Ips 141/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2013izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba - tožbeni zahtevekZahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnino ..., vpisano v ..., je oblikovan v skladu z določbo 260. člena OZ. Zgolj odvečna uvodna faza izreka - „ugotovi se“ - v tem primeru ne more vplivati na njegovo sklepčnost, saj tožbeni predlog vsebuje ustrezni eksekutivni element.
VSL sodba in sklep I Cpg 1176/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.01.2015odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – izplačevanje delne pokojnine – ponudba delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – refundacija – izdatek za drugega – civilnopravni zahtevekSklenitev pogodbe o zaposlitvi predstavlja ureditev trajnega delovnopravnega statusa v skladu z delovnopravnimi predpisi in v povezavi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ureditev tega statusa v ničemer ne preprečuje morebitna istočasna začasna delovna nezmožnost, ki upravičuje uveljavljanje pravic na podlagi ZZVZZ. Poziv delavki s strani tožeče stranke, da s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi trajno uredi svoj delovnopravni status, ki ji bo omogočil uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja, v ničemer ne bi posegel v upravičenja delavke iz naslova uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja zaradi začasne delovne nezmožnosti.
VSM sklep IV Kp 39000/2015Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek08.03.2017alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno koristSodišče prve stopnje se ni osredotočilo le na okoliščine, povezane z osebnostjo storilca, kot to počne pritožba, temveč je pravilno ocenilo in presodilo tudi okoliščine povezane s kaznivim dejanjem ter z ustrezno presojo, ki jo je v napadenem sklepu tudi razumno obrazložilo, odločilo, da predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni sprejemljiv.
VSRS Sklep X Ips 152/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odlagališče odpadkov - že rešeno pravno vprašanje - poroštvoNa vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sklepu X Ips 116/2014 z dne 10. 12. 2015, na podlagi katerega je bila v ponovljenem (novem) sojenju izdana s to revizijo izpodbijana sodba. V tem sklepu je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je treba poroštveno izjavo presojati po določbah OZ.

Izberi vse|Izvozi izbrane