Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5985cT1JSUklMjBJcHMlMjA4Ni8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aT8/aSZwYWdlPTAmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 86/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.11.2013bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravdna stranka s sedežem v tujini - vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosila za vročitev - pristojnost - določitev pristojnosti – lex foriKer slovensko sodišče ni zahtevalo posebnega načina vročanja, je bila vročitev opravljena na način, ki je po pravu Republike Belorusije predpisan za vročanje listin osebam, ki prebivajo na njenem ozemlju. Zato dejstvo, da sodišče v Minsku načina vročitve na Potrdilu ni označilo, na pravilnost vročitve ne vpliva.Postopkovna pravila so vezana na pravni red sodišča, ki v zadevi sodi (lex fori).
Sklep III DoR 38/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.07.2014predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - nesreča pri delu - stroški zdravljenja - regres - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - obstoj sodne prakseOdgovor na vprašanje, ali se pri odgovornosti delodajalca za škodni dogodek (nezgodo pri delu) in škodo (stroške zdravljenja poškodovanca - delavca) po 86. členu ZZVZZ upošteva prispevek delavca (poškodovanca - zavarovanca tožeče stranke, ki je zaradi škodnega dogodka oškodovana), je VSRS podalo že v zadevah III Ips 1/2014 in III Ips 122/2011, obeh z dne 25. 2. 2014.
Sklep III Ips 86/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - zavrženje revizije - prehodne določbe ZPP-DRevizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno
VSM sklep I Cpg 570/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek30.03.2015odgovornost delodajalca – stroški zdravljenja delavca - ravnanje delavca - deljena odgovornost - regres delodajalcaPritožbeno sodišče pa ne pritrjuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je lahko vprašanje, ali je k nesreči prispeval tudi sam delavec, samo predmet regresnega zahtevka toženke do delavca, zaradi česar se toženka ne more razbremeniti svoje odgovornosti s trditvami v smeri, da naj bi bil delavec sokriv za nastanek škode. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče RS v zadevah III Ips 122/2011 in III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014 mora sodišče v primeru, če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Določila prvega odstavka 86. člena ZZVZZ o povrnitvi škode ni mogoče razumeti samo na podlagi besedne razlage, ampak...
VSL sodba II Cp 645/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.08.2016odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom desne golenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiOdmera odškodnine za negmotno škodo (Fischer III.)
VSL Sklep I Cpg 746/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.04.2017odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancijeIz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
Sklep X Ips 234/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2012carine - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – združitev zadevTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Okoliščine, ki se nanašajo na združitev posamičnih postopkov, ne morejo vzpostaviti pogoja za dovoljenost revizij po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vsaka vložena revizija mora izpolnjevati enega izmed pogojev za njeno dovoljenost, da bi jo revizijsko sodišče lahko vsebinsko obravnavalo. Glede na to, da v obravnavani zadevi nobena od posamično vloženih revizij ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vrednost izpodbijanega dela ne presega 20.000,00 EUR, ta pogoj za dovoljenost revizij ni izpolnjen. Glede na vsebino obravnavanih zadev so vprašanja, ki jih zastavlja revident, posplošena in se vsebinsko navezujejo predvsem na postopek izterjave carinskega dolga, ki ni predmet obravnavanih zadev, zato tako postavljena vprašanja ni mogoče šteti za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Revident...
VSL Sodba I Cpg 590/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.12.2018najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje pričeSodišče mora izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti tistih dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, niso pomembni. Ti dokazi na odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani (prim. VSRS sklep III Ips 93/2011 z dne 15. 10. 2013).
VSM Sklep I Cpg 222/2017Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.10.2017odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - družba z omejeno odgovornostjo - sklep družbenikov - procesna predpostavka za tožbo - nesklepčnost tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - vstop novega upnika - relativna bistvena kršitev določb postopkaV družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodji v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (8. alineja 439. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD, veljavnega v času vložitve zadevne tožbe). Sklep družbenikov je glede na citirano zakonsko določilo materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II ICpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016).
VSL sodba I Cpg 580/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.02.2017ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalogNavedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo...
Sklep II DoR 419/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014predlog za dopustitev revizije - oderuška pogodba - subjektivni element oderuštva - objektivni element oderuštva - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je bila tožba zaradi ničnosti pogodbe zaradi oderuštva sklepčna, zato se je sodišče lahko oprlo na vsa zatrjevana (in nato ugotovljena) dejstva obeh strank, tudi na tiste, ki jih je zatrjevala zgolj toženka, četudi sebi v škodo. Sodišči druge in prve stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da sta podana tako objektivni kot subjektivni element oderuške pogodbe, zato odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (III Ips 21/2010, II Ips 304/2011, II Ips 861/2009), na katero se sklicuje toženka, ni podan.
VSM sodba I Cp 1073/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.10.2015zastaranje - enoletni zastaralni rok - upravnik večstanovanjskih stavb - založitev stroškov za etažnega lastnika - subrogacijski učinek - verzijski zahtevek - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - zakonito poroštvo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran tožbeni zahtevekPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da velja glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše enoletni zastaralni rok. O tem je zavzelo stališče Vrhovno sodišče v zadevi VS RS III Ips 23/2014 z obrazložitvijo, da tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik založi za etažnega lastnika, zastara v enem letu, ker gre za terjatve, ki dospevajo trimesečno oziroma v krajših rokih.
Sklep X Ips 73/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2012izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči – združitev revizijskih postopkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice (izpodbijane odločitev) niso izkazaneTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.Ker je nosilni razlog za zavrnitev izjemne brezplačne pomoči ta, da revident ni uspel izkazati okoliščin iz 22. člena ZBPP, revidentovo vprašanje, ali določene okoliščine spadajo med okoliščine iz 22. člena ZBPP, upoštevaje jasnost te določbe, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Vprašanje, ali bo sodišče več v eni tožbi združenih zahtevkov obravnavalo in o njih odločalo ločeno, je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je izključno v domeni sodišča in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Ker revident v obravnavani zadevi ni niti navedel niti izkazal posledic izpodbijanih odločitev (zavrnitev brezplačne pravne pomoči),...
Sklep X Ips 249/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.06.2011dovoljenost revizije – izvozna nadomestila za kmetijske proizvode – obnova upravnega postopka – vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanjeVprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ko je sporna pravilnost uporabe obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva po ZUP. Pomembnega pravnega vprašanja v zvezi z obnovo postopka pa revidentka ni izpostavila.
Sklep X Ips 128/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.06.2014carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnikaTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
Sodba III Ips 5/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.04.2014odškodninski spor - obstoj škode – obstoj škode v času vložitve tožbe – odstop od pogodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopkaRevident gradi svojo grajo ravnanja sodišč nižjih stopenj na prepričanju, da mora v odškodninskih sporih škoda „vsekakor obstajati že ob vložitvi tožbe.“ Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 449/2011 z dne 9. 5. 2002. Nobene opore ni mogoče najti niti v navedeni sodbi Vrhovnega sodišča niti v določbah ZPP, da bi morala škoda nastati že ob vložitvi tožbe, kot zmotno meni revident.
Sklep III Ips 36/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2012spremenjene okoliščine – razdrtje pogodbe – sodno uveljavljanje razveze pogodbeDoločba prvega odstavka 133. člena ZOR sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje do razveze pogodbe. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).
VSM sklep I Cpg 410/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek26.03.2015odškodninska odgovornost poslovodje - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - enoosebna družbaV družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo. Sklep družbenika je glede na citirana zakonska določila tedaj materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je stališče tudi sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II Cpg 335/2011 in III Ips 30/2012).
VSL sodba II Kp 6021/2010Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek23.03.2016neprava obnova kazenskega postopka – delno neizvršljiva pravnomočna sodbaPritrditi je pritožbi, da se delno ne bi mogla izvršiti sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 21381/2011 z dne 21. 5 2012, ker je v njej upoštevana kazen osem let in šest mesecev zapora, ki je bila obtožencu pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 kazen znižalo na 8 let zapora. To pa je razlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
VSRS Sodba I Ips 32676/2013-60Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.02.2015kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvarS sodbo III K 32676/2013 ni prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ni bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni stvari), saj je ta sodba postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013.

Izberi vse|Izvozi izbrane