Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmc2hvd1R5cGU9ZGl2

Dokument: UPRS Sodba in sklep I U 1844/2018-40, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.10.2019

Institut: denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - denacionalizacijski upravičenci - Odlok AVNOJ

Jedro: Tisti, na katere se 2. člena Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) ne nanaša, to pa so prav gotovo osebe, ki jih je tedanja oblast štela za osebe nemške... narodnosti, na katere se nanaša 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ, in je njihovo premoženje na navedeni pravni podlagi prešlo v državno svojino, torej v državno last, po ZRP niso imele pravice zahtevati premoženja in torej zahteve niso mogle uspešno vložiti.

+

Dokument: sodba I U 2287/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.05.2012

Institut: dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis

Jedro: Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam... in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.

+

Dokument: Sodba I Up 1186/2006, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.08.2006

Institut: očitno neutemeljena prošnja za azil - ponovljeni postopek - nespoštovanje napotkov upravnega in vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožbo

Jedro: Tožena stranka je v ponovljenem postopku v zvezi z odločitvijo Upravnega in Vrhovnega sodišča RS vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Če tožena stranka v upravnem postopku zbira dokaze o stanju v prosilčevi izvorni državi, mora pred odločitvijo... s temi dokazi seznaniti prosilca in mu dati možnost, da se o njih izjavi, sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ponovljeni postopek v zvezi z odločitvijo sodišča pa pomeni, da se postopek nadaljuje tam, kjer se je končal, ne pa, da se začne na novo. Pritožba zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni dopustna, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 5.odstavkom 22.člena ZUS. Pritožba tožeče stranke pa ni dopustna, ker tožeča stranka nima pravnega interesa.

+

Dokument: Sklep I Up 2/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.01.2007

Institut: upravni spor - načelo kontradiktornosti - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - izvedba glavne obravnave - azil - bistvena kršitev določb postopka

Jedro: Glede na načelo o kontradiktornem postopku v upravnem sporu in ker so tožniki v tožbi predlagali glavno obravnavo ter ker je tožena stranka že tretjič izčrpno obravnavala okoliščine konkretne azilne zadeve, ki so ostale tudi po tem nerazčiščene, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče... prve stopnje moralo sprejeti predlog tožnikov za razpis glavne obravnave in ne odpravljati odločbe tožene stranke in ji ponovno vračati zadevo v nov postopek, saj mu je določba 3. odstavka 39. člena ZAzil nudila podlago, da v konkretnem primeru v zvezi z napovedanimi okoliščinami samo reši stvar.

+

Dokument: sodba I U 295/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.06.2011

Institut: dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - specialni predpis

Jedro: Pri tehtanju, ali se lahko zapisnik pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist, je treba dati prednost specialnejšemu procesnemu zakonu, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Iz 150. člena ZPP torej posredno izhaja prepoved dajanja... informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen.

+

Dokument: sodba U 548/2008, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.06.2010

Institut: informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba materialnega prava - neupoštevanje stališč sodišča

Jedro: S tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče... je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.

+

Dokument: VSRS Sodba X Ips 4/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 27.05.2020

Institut: dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja - državno tožilstvo - zavrženje kazenske ovadbe - kazenski pregon - zahteva za preiskavo - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - lex specialis - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pristojnost za odločanje - redni upravni spor

Jedro: Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v... tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.


Obrazložitev: ... na konkreten kazenski postopek, ki pa je bil v tem primeru že zaključen z zavrženjem ovadbe.5. Sodišče prve stopnje se tudi ni strinjalo s stališčem tožeče stranke, da je 128. člen ZKP lex specialis v odnosu z ZDIJZ. Člen 128 ZKP, ki določa pravico strank do vpogleda v spis, po mnenju sodišča ter tožene stranke predstavlja izpeljavo ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), medtem ko gre pri dostopu do informacij javnega značaja za uresničevanje ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena ...
+

Dokument: Sklep X Ips 320/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.09.2011

Institut: informacije javnega značaja - dovoljena revizija- pomembno pravno vprašanje - podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja - omejitve načela javnosti - varovanje nemotenosti dela državnih organov - prekritje podatkov v pravilniku - škodni test - motnje ali resna ogroženost delovanju organa - pravni interes za začasno odredbo

Jedro: V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ so taksativno naštete izjeme, v katerih organ lahko (ob opravljenem škodnem testu) zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije. Izjeme je treba vedno uporabljati restriktivno. V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ naštete izjeme so zakonsko določene izjeme omejitve... načela javnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Te izjeme zasledujejo določene interese, med drugim tudi varovanje nemotenosti dela državnih organov v predkazenskem postopku, kar je delo revidenta.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1521/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 21.11.2012

Institut: dostop do informacij javnega značaja - dokument iz sodnega postopka - pravnomočno končan postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa

Jedro: Zahteva za dostop do informacije javnega značaja se po določilih ZDIJZ nanaša tudi na tožbo ali pripravljalno vlogo stranke v sodnem postopku, v smislu 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek, že... pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta.

+

Dokument: sodba in sklep U 425/2007, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.03.2007

Institut: dokazni standard verjetne kršitve 3. člena MKVČP - dokazovanje z izvedencem - zloraba procesnih pravic - strah pred preganjanjem - nehumano ravnanje - ocena verodostojnosti informacij o državi izvora - subsidiarna zaščita

Jedro: Nasilna dejanja, ki pomenijo preganjanje v smislu 2. odstavka 1. člena ZAzil, so sicer lahko fizične ali psihične narave, vendar morajo biti v obeh primerih dovolj intenzivna. Z vidika izpolnjevanja pogojev za azil ni dovolj, da je tožnika strah pred preganjanjem (subjektivni element preganjanja),... ampak mora biti njun strah tudi utemeljen (objektivni element preganjanja). V konkretnem primeru pa njun strah ni (objektivno) utemeljen že zaradi tega, ker zatrjujeta dejanja preganjanja, ki ne morejo biti dejanja preganjanja po 2. odstavku 1. člena ZAzil in zato za obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem niti ni bilo potrebno ugotavljati objektivnega stanja v izvorni državi prek določenih poročil. Ni mogoče vnaprej dajati ali odvzeti verodostojnosti nobenemu viru; vsi viri o stanju v izvornih državah so v azilnem postopku načeloma uporabljivi, njihova (ne)verodostojnost pa mora biti konkretno utemeljena. V obravnavanem upravnem sporu je relevantno "zdravstveno stanje" tožnika v Sloveniji in vpliv vrnitve tožnika v izvorno državo na njegovo zdravstveno stanje z vidika standardov iz 3. člena MKVČP. Tudi v tem smislu zdravstveno stanje prosilca za azil lahko pomeni pravno relevantno dejansko stanje za odločanje o azilu po 2. odstavku 1. člena ZAzil oziroma po Ženevski konvenciji v povezavi z določilom 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, vendar le v primeru, če so ob tem izpolnjeni (tudi) vsi pogoji za podelitev statusa begunca po 2. odstavku 1. člena oziroma po Ženevski konvenciji ob upoštevanju Direktive št. 2004/83/EC. Argument tožene stranke, da tudi po MKVČP zdravstveno stanje ne more biti podlaga za podelitev azila, je neumesten, ker MKVČP pravice do azila sploh ne ureja. Zdravstveno stanje prosilca za azil pa je lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite po 3. odstavku 1. člena ZAzil ob upoštevanju določb V. poglavja Direktive št. 2004/83/EC, če bi vrnitev prosilca za azil v izvorno državo pomenila nehumano ali poniževalno ravnanje (tudi mučenje) po 8. alineji 1. odstavka točke b.) 2. člena ZAzil. Dokazni standard, ki ga je glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice treba upoštevati za ugotavljanje verjetnosti tovrstnega tveganja, je, da mora tožena stranka oziroma sodišče ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za verjetnost, ki dosega stopnjo realne možnosti, da bi oseba, če bi bila vrnjena v izvorno državo, bila podvržena realnemu tveganju za kršitev omenjene zavarovane dobrine. Sistem varstva človekovih pravic iz MKVČP, ki ga zagotavlja sodna prakse ESČP je subsidiaren glede na sistem varstva teh pravic, ki ga zagotavljajo države podpisnice, kar pomeni, da države podpisnice MKVČP lahko sprejmejo višje standarde, kot jih vzpostavlja ESČP. V skladu z določilom 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Odločitev o tem, ali je izvedensko mnenje v konkretnem sodnem postopku potrebno, ali ne, je stvar argumentirane ocene sodišča na podlagi vseh razpoložljivih dejstev, ki so sodišču znana. Pri tem pa mora sodišče zlasti v azilnih zadevah paziti tudi, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke ne pomeni zlorabe procesnih pravic v smislu izkoriščanja procesnih možnosti zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. 

+

Dokument: sodba II U 1501/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.04.2012

Institut: dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - prizadeta stranka v stečaju - vročanje poziva na udeležbo v postopku stečajnemu upravitelju - upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe

Jedro: Izpodbijana odločba je bila toženi stranki izdana, z njo so ji bile naložene določene obveznosti, kar vsekakor pomeni, da pravni interes za vodenje upravnega spora izkazuje. Izpodbijana odločba ji je bila vročena, s pravnim poukom je bila poučena o pravici do pritožbe. Svoje interese pa varuje... tudi s tem, ker bi v primeru, da odločba ne bi bila zakonita, tvegala odškodninsko ali prekrškovno odgovornost zaradi (morebitnega) nezakonitega razkritja zaupnih podatkov. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne varuje svojih koristi temveč korist gospodarske družbe v C. v stečaju.Informacije, ki jih prosilec zahteva, so podatki, ki se nanašajo na gospodarsko družbo C. - v stečaju. Pri vprašanju, ali naj se dokumenti pokažejo prosilcu, so nedvomno prizadete tudi koristi navedene gospodarske družbe. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bil v postopku udeležen tudi ponudnik C. - v stečaju.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 1865/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 15.03.2018

Institut: izčrpanost pravnih sredstev - nedovoljeni dokazi - pravica do zasebnosti - odpoved pravici - hramba - obveznost shranjevalca

Jedro: Iz izvedenskega mnenja Komisije z dne 29. 12. 2017 izhaja, da je arterijska hipertenzija pogosta kronična bolezen, ki je dostopna medikamentnemu zdravljenju. Tako obtoženčevo zdravstveno stanje, ki zahteva dolgoročno in večinoma doživljenjsko zdravljenje, pri katerem je ključno njegovo sodelovanje,... sicer predstavlja omejitev za sodelovanje v sodnem postopku, pri čemer ne gre za okoliščino, ki bi obtožencu onemogočala oziroma znatno oteževala udeležbo na narokih za glavno obravnavo. Tako razlog, ki bi prevladal nad okoliščinami za določitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot pristojnega sodišča, ni podan. V skladu z določbo prvega odstavka 731. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je shranjevalec dolžan hraniti stvar kot svojo lastno, če gre za odplačno hrambo pa kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Iz navedene določbe jasno izhaja, da mora biti shranjevalec natančno seznanjen s stvarmi, ki jih jemlje v hrambo ter njihovimi lastnostmi. Shranjevalec mora stvar, ki jo vzame v hrambo, varovati, način varovanja pa je odvisen od lastnosti stvari, ki je izročena v hrambo. V konkretnem primeru so imeli najemodajalci pravico in dolžnost pregledati stvari, ki so jih po volji obsojenca, ki je sobo zapustil brez pojasnila in v njej pustil svojo prtljago, sprejeli v hrambo. V obsojenčevi potovalni torbi bi se lahko nahajale stvari, ki bi bile neprimerne za hrambo, v njej bi lahko bile pokvarljive ali celo nevarne stvari, za katere najemodajalci ne bi mogli prevzeti odgovornosti. Najemodajalci torej obsojenčeve prtljage niso pregledali z namenom, da bi posegli v obsojenčevo zasebnost oziroma, da bi v njej iskali predmete kaznivega dejanja (ti so bili najdeni naključno), temveč zato, da bi se seznanili z vsebino prtljage, ki so jo sprejeli v hrambo. Obsojenec se torej ni mogel zanašati na svojo pravico do zasebnosti prtljage, ki jo je brez pojasnila pustil pri najemodajalcih, saj je moral, kot vsak drug razumen človek pričakovati, da se bodo najemodajalci seznanili s stvarmi, ki jih sprejemajo v hrambo.

+

Dokument: sodba I U 608/2010, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 21.12.2010

Institut: denacionalizacija - povrnitev vlaganj - višina odškodnine za vlaganje v stanovanje - obresti

Jedro: Besedilo „v celoti“ se ne nanaša na nepremičnino, pač pa na vlaganja. Razen tega je naslovnik, katerega vračilo vlaganj določba 7. odstavka 25. člena ZDen ureja, fizična oseba, ki je v nepremičnino vlagala, torej je v tem kontekstu mišljena nepremičnina, v katero je ta oseba vlagala. Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD.

+

Dokument: sodba I U 658/2009, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 27.10.2010

Institut: informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - dokument iz kazenskega postopka - pravnomočno končan postopek

Jedro: V postopku, ki se vodi na podlagi ZDIJZ, prosilec lahko dostopa do vseh tistih informacij javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi ne gre za izjemo po 6. in 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokument iz kazenskega postopka, ki je že... pravnomočno končan in zato razkritje zahtevanih podatkov ne more škoditi izvedbi postopka. V zahtevanem dokumentu so izpolnjeni zakonski pogoji po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in sicer, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato mora organ v konkretnem primeru uporabiti institut delnega dostopa do zahtevanega dokumenta iz kazenskega spisa.

+

Dokument: sodba U 478/2008, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 30.12.2010

Institut: upravni postopek - pritožba - izrek odločbe - odprava prvostopenjske upravne odločbe

Jedro: Tožena stranka z izrekom, kot ga je oblikovala v izpodbijani odločbi določilu 1. odstavka 252. člena ZUP ni v celoti zadostila. Z izrekom namreč ni odpravila odločbe prve stopnje s svojo odločbo, temveč je z izrekom (pod točko 1) odločila zgolj to, da se pritožbi prosilca ugodi, medtem ko... izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje odločitve, da se odpravi odločba prve stopnje.

+

Dokument: sodba U 664/2007, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Varstvo ustavnih pravic, Datum: 21.02.2008

Institut: dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja

Jedro: Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi... tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zato treba dati prednost. 

+

Dokument: UPRS sodba I U 1911/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 23.12.2013

Institut: dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javno naročilo - postopek javnega naročanja - v postopku javnega naročanja pridobljeni podatki - bančni podatki - podatki o boniteti - varovanje zaupnih podatkov - krog zavezancev za varovanje zaupnih podatkov - revizijsko poročilo - poslovna skrivnost - državna statistika - individualni podatki poročevalskih enot

Jedro: Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti... odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca.Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne. Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka glede na neodzivanje prizadete stranke na poziv, naj se izreče o morebitni poslovni skrivnosti, utemeljeno štela, da ni izkazano, da bi prizadeti stranki z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. V takih okoliščinah tožeča stranka ni imela obveznosti varovati podatkov pred dostopom javnosti.Kar zadeva sklicevanje na poslovno skrivnost banke, je slednja bila zavezana podati oznako, da gre za zaupen podatek, saj jo k temu vežejo določila 214., 215. in 216. člena ZBan-1. Ker pa obveznost varovati zaupne podatke ne velja, če dolžnost razkritja določa drug zakon (5. točka drugega odstavka 215. člena ZBan-1), in v tem primeru sta to ZJN-2 in ZDIJZ, izjema glede varovanja poslovne skrivnosti bank iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne odtehta javnega interesa, vezanega na uresničevanje ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja, in na to vezan demokratični nadzor javnosti nad pravilnostjo odločanja v postopkih javnega naročanja.Tudi drugi odstavek 38. člena ZRev-2 nalaga obveznost varovanja zaupnih podatkov samo v tem določilu naštetim subjektom, ki opravljajo storitev za revizijsko družbo ali so v njej zaposleni ali so njeni družbeniki.Po določilu drugega odstavka 22. člena ZJN-2 morajo biti javni podatki tudi tiste poslovne skrivnosti in tajni podatki, ki pomenijo količino in specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Tožeča stranka tako nima prav, ko trdi, da ZJN-2 ne določa, da bi bila dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevaje pogojev, javna.

+

Dokument: sodba U 62/2007, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Varstvo ustavnih pravic, Datum: 05.03.2008

Institut: dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja

Jedro: Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi... osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost. 

+

Dokument: UPRS Sodba I U 26/2016-38, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 02.10.2019

Institut: dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - nadzor nad bankami - obrazložitev odločbe - uporaba prava EU

Jedro: Zakonodajalec očitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere določbe področnega zakona ZBan-2. V tem smislu je treba tudi šteti, da ustavno določilo iz drugega odstavka 39. člena Ustave v delu, ki pravi /…/"razen v primerih, ki jih določa zakon" /…/, pomeni primere, ki so določeni... s krovnim zakonom (ZDIJZ) in morebiti tudi s področnimi zakoni. V takih primerih je treba iskati takšno razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva. Vendar pa zaradi nepravilne uporabe prava - to je razmerja med področnim zakonom (ZBan-2) in ZDIJZ toženka v času izdaje odločbe ni ugotavljala, kar je sicer bilo ključno nerazjasnjeno dejstvo v tej zadevi, ali je bil skladno s 404. členom ZBan-2 postopek nadzora tožnice nad bankama X in Y v zvezi s kreditiranjem fizičnih oseb v CHF v času odločanja toženke že končan ali ne, od česar je odvisno nadaljnje presojanje pogojev za dostop do informacije javnega značaja. Toženka se očitno s temeljnim vprašanjem, ali sta prvostopenjski organ s prvostopenjskim aktom in toženka z izpodbijanim aktom izvajala pravo EU, ni ustrezno ukvarjala v izpodbijanem aktu. Iz ZBan-2 namreč izhaja, četudi to ni odločilno za odgovor na predmetno vprašanje, da ZBan-2 implementira več direktiv in uredb EU. Če toženka (in pred njo prvostopenjski organ) izvajata pravo EU, potem je treba paziti, da je interpretacija in uporaba ZDIJZ skladna z relevantnim sekundarnim pravom EU.

+

Dokument: sodba in sklep U 1704/2007, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.10.2007

Institut: neverodostojnost - neskladne izjave - azil

Jedro: Za zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi. 

Izberi vse|Izvozi izbrane