Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 1186/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.08.2006očitno neutemeljena prošnja za azil - ponovljeni postopek - nespoštovanje napotkov upravnega in vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožboTožena stranka je v ponovljenem postopku v zvezi z odločitvijo Upravnega in Vrhovnega sodišča RS vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Če tožena stranka v upravnem postopku zbira dokaze o stanju v prosilčevi izvorni državi, mora pred odločitvijo s temi dokazi seznaniti prosilca in mu dati možnost, da se o njih izjavi, sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ponovljeni postopek v zvezi z odločitvijo sodišča pa pomeni, da se postopek nadaljuje tam, kjer se je končal, ne pa, da se začne na novo. Pritožba zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni dopustna, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 5.odstavkom 22.člena ZUS. Pritožba tožeče stranke pa ni dopustna, ker tožeča stranka nima pravnega interesa.
Sklep I Up 2/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.01.2007upravni spor - načelo kontradiktornosti - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - izvedba glavne obravnave - azil - bistvena kršitev določb postopkaGlede na načelo o kontradiktornem postopku v upravnem sporu in ker so tožniki v tožbi predlagali glavno obravnavo ter ker je tožena stranka že tretjič izčrpno obravnavala okoliščine konkretne azilne zadeve, ki so ostale tudi po tem nerazčiščene, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo sprejeti predlog tožnikov za razpis glavne obravnave in ne odpravljati odločbe tožene stranke in ji ponovno vračati zadevo v nov postopek, saj mu je določba 3. odstavka 39. člena ZAzil nudila podlago, da v konkretnem primeru v zvezi z napovedanimi okoliščinami samo reši stvar.
sodba in sklep U 425/2007Upravno sodiščeUpravni oddelek28.03.2007dokazni standard verjetne kršitve 3. člena MKVČP - dokazovanje z izvedencem - zloraba procesnih pravic - strah pred preganjanjem - nehumano ravnanje - ocena verodostojnosti informacij o državi izvora - subsidiarna zaščitaNasilna dejanja, ki pomenijo preganjanje v smislu 2. odstavka 1. člena ZAzil, so sicer lahko fizične ali psihične narave, vendar morajo biti v obeh primerih dovolj intenzivna. Z vidika izpolnjevanja pogojev za azil ni dovolj, da je tožnika strah pred preganjanjem (subjektivni element preganjanja), ampak mora biti njun strah tudi utemeljen (objektivni element preganjanja). V konkretnem primeru pa njun strah ni (objektivno) utemeljen že zaradi tega, ker zatrjujeta dejanja preganjanja, ki ne morejo biti dejanja preganjanja po 2. odstavku 1. člena ZAzil in zato za obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem niti ni bilo potrebno ugotavljati objektivnega stanja v izvorni državi prek določenih poročil. Ni mogoče vnaprej dajati ali odvzeti verodostojnosti nobenemu viru; vsi viri o stanju v izvornih državah so v azilnem postopku načeloma uporabljivi, njihova (ne)verodostojnost pa mora biti konkretno utemeljena. V obravnavanem upravnem sporu je relevantno "zdravstveno stanje" tožnika...
sodba in sklep U 1704/2007Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2007neverodostojnost - neskladne izjave - azilZa zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi. 
sodba U 664/2007Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic21.02.2008dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značajaPri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje,...
sodba U 62/2007Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic05.03.2008dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značajaPri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima...
sodba U 548/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek29.06.2010informacija javnega značaja – dostop do informacij javnega značaja – uporaba materialnega prava – neupoštevanje stališč sodiščaS tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.
sodba I U 658/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek27.10.2010informacija javnega značaja – dostop do informacij javnega značaja – dokument iz kazenskega postopka – pravnomočno končan postopekV postopku, ki se vodi na podlagi ZDIJZ, prosilec lahko dostopa do vseh tistih informacij javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi ne gre za izjemo po 6. in 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokument iz kazenskega postopka, ki je že pravnomočno končan in zato razkritje zahtevanih podatkov ne more škoditi izvedbi postopka. V zahtevanem dokumentu so izpolnjeni zakonski pogoji po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in sicer, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato mora organ v konkretnem primeru uporabiti institut delnega dostopa do zahtevanega dokumenta iz kazenskega spisa.
sodba I U 608/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek21.12.2010denacionalizacija – povrnitev vlaganj – višina odškodnine za vlaganje v stanovanje – obrestiBesedilo „v celoti“ se ne nanaša na nepremičnino, pač pa na vlaganja. Razen tega je naslovnik, katerega vračilo vlaganj določba 7. odstavka 25. člena ZDen ureja, fizična oseba, ki je v nepremičnino vlagala, torej je v tem kontekstu mišljena nepremičnina, v katero je ta oseba vlagala. Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD.
sodba U 478/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek30.12.2010upravni postopek – pritožba – izrek odločbe – odprava prvostopenjske upravne odločbeTožena stranka z izrekom, kot ga je oblikovala v izpodbijani odločbi določilu 1. odstavka 252. člena ZUP ni v celoti zadostila. Z izrekom namreč ni odpravila odločbe prve stopnje s svojo odločbo, temveč je z izrekom (pod točko 1) odločila zgolj to, da se pritožbi prosilca ugodi, medtem ko izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje odločitve, da se odpravi odločba prve stopnje.
sodba I U 295/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek08.06.2011dostop do informacij javnega značaja – zapisnik o glavni obravnavi - specialni predpisPri tehtanju, ali se lahko zapisnik pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist, je treba dati prednost specialnejšemu procesnemu zakonu, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Iz 150. člena ZPP torej posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen.
Sklep X Ips 320/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.09.2011informacije javnega značaja – dovoljena revizija- pomembno pravno vprašanje – podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja – omejitve načela javnosti – varovanje nemotenosti dela državnih organov – prekritje podatkov v pravilniku – škodni test – motnje ali resna ogroženost delovanju organa – pravni interes za začasno odredboV prvem odstavku 6. člena ZDIJZ so taksativno naštete izjeme, v katerih organ lahko (ob opravljenem škodnem testu) zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije. Izjeme je treba vedno uporabljati restriktivno. V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ naštete izjeme so zakonsko določene izjeme omejitve načela javnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Te izjeme zasledujejo določene interese, med drugim tudi varovanje nemotenosti dela državnih organov v predkazenskem postopku, kar je delo revidenta.
sodba II U 1501/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek18.04.2012dostop do informacij javnega značaja – stranka v postopku – udeležba prizadetih strank – prizadeta stranka v stečaju – vročanje poziva na udeležbo v postopku stečajnemu upravitelju – upravni spor – aktivna legitimacija za vložitev tožbeIzpodbijana odločba je bila toženi stranki izdana, z njo so ji bile naložene določene obveznosti, kar vsekakor pomeni, da pravni interes za vodenje upravnega spora izkazuje. Izpodbijana odločba ji je bila vročena, s pravnim poukom je bila poučena o pravici do pritožbe. Svoje interese pa varuje tudi s tem, ker bi v primeru, da odločba ne bi bila zakonita, tvegala odškodninsko ali prekrškovno odgovornost zaradi (morebitnega) nezakonitega razkritja zaupnih podatkov. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne varuje svojih koristi temveč korist gospodarske družbe v C. v stečaju.Informacije, ki jih prosilec zahteva, so podatki, ki se nanašajo na gospodarsko družbo C. - v stečaju. Pri vprašanju, ali naj se dokumenti pokažejo prosilcu, so nedvomno prizadete tudi koristi navedene gospodarske družbe. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bil v postopku udeležen tudi ponudnik C. - v stečaju.
sodba I U 2287/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek09.05.2012dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa – izjeme od dostopa do informacij javnega značaja – škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek – pravica do pregleda in prepisovanja spisa – specialni predpisTožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka,...
UPRS sodba I U 1521/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek21.11.2012dostop do informacij javnega značaja - dokument iz sodnega postopka - pravnomočno končan postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisaZahteva za dostop do informacije javnega značaja se po določilih ZDIJZ nanaša tudi na tožbo ali pripravljalno vlogo stranke v sodnem postopku, v smislu 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek, že pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta.
UPRS sodba I U 1911/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek23.12.2013dostop do informacij javnega značaja – izjeme od dostopa do informacij javnega značaja – javno naročilo – postopek javnega naročanja – v postopku javnega naročanja pridobljeni podatki – bančni podatki – podatki o boniteti – varovanje zaupnih podatkov – krog zavezancev za varovanje zaupnih podatkov – revizijsko poročilo – poslovna skrivnost – državna statistika – individualni podatki poročevalskih enotNe drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca.Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne. Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka...
VSRS Sodba I Ips 1865/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.03.2018izčrpanost pravnih sredstev - nedovoljeni dokazi - pravica do zasebnosti - odpoved pravici - hramba - obveznost shranjevalcaIz izvedenskega mnenja Komisije z dne 29. 12. 2017 izhaja, da je arterijska hipertenzija pogosta kronična bolezen, ki je dostopna medikamentnemu zdravljenju. Tako obtoženčevo zdravstveno stanje, ki zahteva dolgoročno in večinoma doživljenjsko zdravljenje, pri katerem je ključno njegovo sodelovanje, sicer predstavlja omejitev za sodelovanje v sodnem postopku, pri čemer ne gre za okoliščino, ki bi obtožencu onemogočala oziroma znatno oteževala udeležbo na narokih za glavno obravnavo. Tako razlog, ki bi prevladal nad okoliščinami za določitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot pristojnega sodišča, ni podan. V skladu z določbo prvega odstavka 731. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je shranjevalec dolžan hraniti stvar kot svojo lastno, če gre za odplačno hrambo pa kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Iz navedene določbe jasno izhaja, da mora biti shranjevalec natančno seznanjen s stvarmi, ki jih jemlje v hrambo ter njihovimi lastnostmi....
VSRS Sodba II Ips 50/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.08.2018povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - objava časopisnega članka v učbeniku - mladoletna žrtev kaznivega dejanja - odgovornost države - potrditev učbenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost založnika - solidarna odgovornost - pravica do zasebnosti - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - kolizija pravic - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna obveznost - nerazdelna odgovornost sospornikov - uspeh stranke v postopku - pobotanje pravdnih stroškov - dopuščena revizijaZaložnica pri izdaji učbenika ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je za škodo, nastalo zaradi njegove neprimerne vsebine, odškodninsko odgovorna. Strokovni svet, ki je potrdil sporni učbenik, je ustanovila Vlada Republike Slovenije za odločanje o strokovnih zadevah in za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov (prvi odstavek 22. člena ZOFVI). Nanj so bile prenesene določene pristojnosti države glede urejanja šolstva; do nastanka škode prišlo v okviru njegovega javnopravnega delovanja. V takšnem primeru se država zgolj zato, ker je strokovnemu svetu pridržana določena avtonomija, odškodninske odgovornosti za njegova nedopustna ravnanja ni razbremenila. Pravica do zasebnosti posamezniku vzpostavlja krog intimnega lastnega delovanja, kjer sme z garancijo države sam odločati o tem, katere posege vanj bo dopustil. Največjo stopnjo varstva uživa posameznikovo intimno in družinsko življenje, nekoliko nižjo njegovo zasebno...
UPRS Sodba I U 26/2016-38Upravno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - nadzor nad bankami - obrazložitev odločbe - uporaba prava EUZakonodajalec očitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere določbe področnega zakona ZBan-2. V tem smislu je treba tudi šteti, da ustavno določilo iz drugega odstavka 39. člena Ustave v delu, ki pravi /…/"razen v primerih, ki jih določa zakon" /…/, pomeni primere, ki so določeni s krovnim zakonom (ZDIJZ) in morebiti tudi s področnimi zakoni. V takih primerih je treba iskati takšno razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva. Vendar pa zaradi nepravilne uporabe prava - to je razmerja med področnim zakonom (ZBan-2) in ZDIJZ toženka v času izdaje odločbe ni ugotavljala, kar je sicer bilo ključno nerazjasnjeno dejstvo v tej zadevi, ali je bil skladno s 404. členom ZBan-2 postopek nadzora tožnice nad bankama X in Y v zvezi s kreditiranjem fizičnih oseb v CHF v času odločanja toženke že končan ali ne, od česar je odvisno nadaljnje...
UPRS Sodba in sklep I U 1844/2018-40Upravno sodiščeUpravni oddelek17.10.2019denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - denacionalizacijski upravičenci - Odlok AVNOJTisti, na katere se 2. člena Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) ne nanaša, to pa so prav gotovo osebe, ki jih je tedanja oblast štela za osebe nemške narodnosti, na katere se nanaša 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ, in je njihovo premoženje na navedeni pravni podlagi prešlo v državno svojino, torej v državno last, po ZRP niso imele pravice zahtevati premoženja in torej zahteve niso mogle uspešno vložiti.

Izberi vse|Izvozi izbrane