Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmc2hvd1R5cGU9ZGl2

Dokument: Sklep X Ips 11/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.03.2009

Institut: revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naravi

Jedro: Vrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne... 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.

+

Dokument: Sklep X Ips 736/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 04.03.2009

Institut: denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice

Jedro: V upravnem postopku se zaplenjeno premoženje vrača ne glede na razveljavitev kazenske sodbe, s katero je bilo premoženje zaplenjeno, in samo v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni z ZDen, med drugim v prvem odstavku 9. člena ZDen. Ker izpodbijana sodba od navedenega stališča ne... odstopa, niti ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

+

Dokument: Sklep X Ips 763/2008, enako tudi X Ips 751/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.02.2009

Institut: denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledice

Jedro: Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki... jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

+

Dokument: Sklep X Ips 183/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.05.2008

Institut: denacionalizacija - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme

Jedro: Pogoj po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1¸ ki se nanaša na odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni podan. Glede oprave glavne obravnave pred upravnim sodiščem in uporabe 1. odstavka 51. člena ZUS-1 obstaja obsežna in ustaljena sodna praksa vrhovnega sodišča (glej zadeve: I Up 772/2007, I Up 143/2007, I Up 1121/2003, I Up 467/2007, I Up 196/2002 in I Up 887/2005). Sicer pa revidentka v tožbi opravo glavne obravnave ni predlagala. Vprašanje, ali se upošteva stanje nepremičnin v času vračanja, se nanaša na vprašanje, povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijskega postopka. Revizijsko sodišče o tem vprašanju, tudi če bi revizijo dopustilo, ne bi odločalo. Za podlago bi namreč vzelo dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (glej sodno prakso: I Up 821/2003, I Up 363/2005 in I Up 372/2005). V zvezi z vprašanjem, ali se lahko opravi ogled nepremičnin brez stranke, se je treba opreti na ustaljeno sodno prakso, da v reviziji sodišče ne preverja pravilnosti upravnega postopka (glej zadeve: I Up 520/99, X Ips 1046/2006, X Ips 1233/2004 in X Ips 1098/2006).

+

Dokument: Sklep X Ips 850/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.12.2008

Institut: carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - spremenljivost deklaracije - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - naknadni obračun carine - odpust carinskega dolga

Jedro: Ni izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je... sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, i Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1788/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 05.01.2016

Institut: brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba

Jedro: Na podlagi 10. člena ZBPP pravne osebe, ki opravljajo profitno dejavnost niso upravičene do BPP. Enako izhaja tudi iz sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah I Up 1059/2005 in X Ips 301/2014.

Dokument: Sodba X Ips 270/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.03.2012

Institut: denacionalizacija - dovoljena revizija - dokazna listina - vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo - predlagalni postopek - vezanost na zahtevo stranke - varstvo pravic strank - pouk neuki stranki - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo

Jedro: Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9.... 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).

+

Dokument: Sklep X Ips 133/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.07.2009

Institut: ustavitev inšpekcijskega postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom

Jedro: O vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14.... 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.

+

Dokument: Sklep X Ips 320/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.11.2008

Institut: dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - obstoj sodne prakse - zavrženje revizije

Jedro: O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (to je, kdaj se šteje, da je zahteva za denacionalizacijo določene nepremičnine podana in v kakšnem roku mora biti vložena, da se šteje za pravočasno), že obstaja obsežna upravno-sodna praksa (npr. odločbe Vrhovnega... sodišča RS št. I Up 248/2007, št. I Up 397/2002 in št. I Up 1085/2005), revidentka pa tudi ne navaja odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, zato revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

+

Dokument: Sklep X Ips 601/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.09.2010

Institut: dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - že rešeno vprašanje

Jedro: V 50. členu Carinskega zakona je jasno določeno, v katerih primerih je dopustno na zahtevo deklaranta spremeniti posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel. V 3. točki drugega odstavka navedenega člena je določeno, da spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po... tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu. V skladu z navedenim je tudi upravnosodna praksa zavzela stališče, da uveljavljanje carinskih ugodnosti – te se uveljavljajo z vpisom ustreznih podatkov v deklaracijo – v nasprotju s to določbo ni dopustno (glej npr. zadeve I Up 563/2003 z dne 11. 5. 2006, I Up 1251/2005 z dne 20. 7. 2006 in X Ips 510/2005 z dne 29. 10. 2008), od tega stališča pa izpodbijani sodbi ne odstopata.

+

Dokument: UPRS sodba I U 576/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.06.2016

Institut: gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - ustavna pritožba - neustavnost oziroma nezakonitost prostorskega akta

Jedro: Tožnica je zoper sodbo tega sodišča I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012, ki po ugotovitvi Ustavnega sodišča v odločbi U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 temelji na protiustavnem Odloku, ... za zavarovanje svojih pravic v postopku vložila ustavno pritožbo, zato učinkuje razveljavitev Odloka tudi na odločitev v tej zadevi.

+

Dokument: Sklep I Up 289/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.09.2009

Institut: popolnost in pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - pisna izjava o premoženjskem stanju

Jedro: Stranka mora vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks najkasneje ob vložitvi procesne vloge, za katero prosi za oprostitev. Vložitev izjave o premoženjskem stanju ne predstavlja pravilno podanega predloga za oprostitev, saj je izjava na podlagi 12. člena ZST-1 le priloga ob vloženi... prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.

+

Dokument: Sklep I Up 586/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.01.2009

Institut: zastopanje v pritožbenem postopku - pravno sredstvo, vloženo po odvetniku - neizkazano pooblastilo - obvezna predložitev pooblastila - nepopolna vloga - združitev postopkov

Jedro: Glede na 5. odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena ZPP).

Dokument: VSRS Sklep I Up 43/2020, enako tudi VSRS Sklep I Up 61/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.06.2020

Institut: verifikacija stare devizne vloge - zamuda roka za vložitev zahteve - zavrženje zahteve kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrnitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravica do pritožbe - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba zoper sodbo - zavrženje pritožbe

Jedro: Sodišče je izdalo odločbo s sklepom o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje in s sodbo, s katero je tožbo po vsebinski obravnavi kot neutemeljeno zavrnilo. Zaradi pritožnikove napačne predpostavke, da njegova tožba še ni bila deležna meritorne presoje, si v tem pogledu s pritožbenim... predlogom, naj jo sodišče sprejme v obravnavo, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. To pa pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa. Odločitev ne more biti drugačna niti, če se glede na obrazložitev pritožbe – v njej pritožnik z enakimi navedbami kot v tožbi nasprotuje odločitvi toženca o zavrženju prepozne zahteve za verifikacijo devizne vloge – šteje, da je vložena zoper odločitev o tožbi, torej zoper sodbo. ZUS-1 v 1. odstavku 73. člena namreč določa, da je pritožba dovoljena zoper sodbo, če je upravno sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V obravnavani zadevi navedeno procesno dejansko stanje ni podano, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja in ni spremenilo izpodbijane odločitve.

+

Dokument: VSRS Sklep I Up 175/2018, enako tudi VSRS Sklep I Up 117/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.03.2019

Institut: odlog plačila sodne takse - dovoljenost pritožbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - razvoj sodne prakse

Jedro: Če je o vprašanjih v zvezi s taksami že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Ob tem lahko Vrhovno sodišče glede na... okoliščine tega primera tudi doda, da je pravico do pritožbe stranka že imela in jo je tudi izkoristila, saj je o pritožbi že (enkrat) bilo odločeno po višjem sodniku Upravnega sodišča. V upravnem sporu so se pritožbe zoper sklepe v zvezi s plačilom sodnih taks sicer v posameznih primerih obravnavale po vsebini, vendar pa to ne ovira razvoja pravnega stališča in prakse Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz predmetne odločitve.

+

Dokument: VSRS Sklep II Upr 64/2017, enako tudi VSRS Sklep I Up 147/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 27.07.2017

Institut: dopustnost pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženje revizije

Jedro: Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Dokument: VSRS Sklep I Up 8/2019, enako tudi VSRS Sklep I Up 167/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.05.2019

Institut: stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrženje pritožbe

Jedro: Ker 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki... kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.

+

Dokument: VSRS Sklep I Up 48/2019, enako tudi VSRS Sklep I Up 49/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.06.2020

Institut: priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija za pritožbo - obseg pooblastila odvetniku - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - smrt pooblastitelja - zavrnitev pritožbe - neprenosljiva osebna pravica

Jedro: Za potrebe upravnega spora je treba določbo prvega odstavka 100. člena ZPP razlagati tako, da je tožba v upravnem sporu (nadaljnje) dejanje pooblaščenca, ki ga je mogoče opraviti tudi na podlagi predhodno podanega pooblastila, čeprav je pooblastitelj, ki je bil stranka v upravnem postopku, pred... vložitvijo tožbe umrl. Pri tem pa je pomembno, da iz pooblastila izhaja, da vključuje (tudi) vložitev tožbe v upravnem sporu. Pooblastilo, ki ga je pokojni tožnik v tem primeru dal svojemu pooblaščencu (odvetniku), je splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči, zato vključuje tudi pooblastilo, da pooblaščenec poleg pravnih sredstev v upravnem postopku vloži tudi tožbo za uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. Tako pooblastilo pa velja do preklica s strani dedičev, kot to določa citirana določba 100. člena ZPP. Pooblaščenec je torej na podlagi te zakonske določbe in glede na razmerje njene veljave v upravnem sporu na podlagi 22. člena ZUS-1 upravičen vložiti tožbo v upravnem sporu, enako pa velja tudi za pritožbo, saj navedeno pooblastilo iz 100. člena ZPP učinkuje do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta, ki pa nastopi šele po koncu (morebitnega) pritožbenega postopka v upravnem sporu. Ker gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, ki bi jo nadalje zastopal na podlagi sicer veljavnega pooblastila, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).


Obrazložitev: ... povrnitev stroškov pritožbenega postopka.4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.K I. točki izreka5. Pritožba ni utemeljena.O legitimaciji za pritožbo6. Pritožbo je vložil pooblaščenec tožeče stranke, ki je po nesporno ugotovljenem dejanskem stanju umrla po izdaji in vročitvi izpodbijanega akta ter pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu. Po izdaji izpodbijanega sklepa s strani sodišča prve stopnje je pooblaščenec tožeče stranke vložil pritožbo, ki je sodišče prve stopnje ni zavrglo, ...
+

Dokument: VSRS Sklep I Up 69/2018, enako tudi VSRS Sklep I Up 66/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.06.2018

Institut: zavrženje tožbe - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - sklep o dovolitvi obnove postopka - pravnomočna odmerna odločba

Jedro: Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v... dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.

+

Dokument: VSRS Sklep I Up 103/2020, enako tudi VSRS Sklep I Up 98/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.08.2020

Institut: omejitev gibanja tujcu - zavrženje tožbe kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe

Jedro: Trditve pritožnika o tem, zakaj je prišlo do zamude roka, so v okoliščinah pritožnikovega primera nerelevantne. Ti razlogi namreč po vsebini niso pritožbeni razlogi, temveč razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki bi jih moral pritožnik uveljavljati (že) ob vložitvi tožbe. Da bi se v... obravnavanem primeru rok za vložitev tožbe zoper sklep o pridržanju (ki je bil pritožniku vročen osebno že v petek, 19. 6. 2020, saj v tistem trenutku še ni imel pooblaščenca) računal šele od ponedeljka, 22. 6. 2020, oziroma od torka, 23. 6. 2020 - to je od dneva, ko je za vročitev izpodbijanega sklepa in namero za vložitev tožbe izvedel njegov pooblaščenec (kar je mogoče razbrati iz pritožbenih navedb) - pa ZUS-1 ne daje podlage.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane