Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep X Ips 11/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.03.2009revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naraviVrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.
Sklep X Ips 736/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2009denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude poslediceV upravnem postopku se zaplenjeno premoženje vrača ne glede na razveljavitev kazenske sodbe, s katero je bilo premoženje zaplenjeno, in samo v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni z ZDen, med drugim v prvem odstavku 9. člena ZDen. Ker izpodbijana sodba od navedenega stališča ne odstopa, niti ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. ...
Sklep X Ips 763/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2009denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledicePo določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po...
Sklep X Ips 183/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.05.2008denacionalizacija - revizija - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno bremePogoj po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1¸ ki se nanaša na odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni podan. Glede oprave glavne obravnave pred upravnim sodiščem in uporabe 1. odstavka 51. člena ZUS-1 obstaja obsežna in ustaljena sodna praksa vrhovnega sodišča (glej zadeve: I Up 772/2007, I Up 143/2007, I Up 1121/2003, I Up 467/2007, I Up 196/2002 in I Up 887/2005). Sicer pa revidentka v tožbi opravo glavne obravnave ni predlagala. Vprašanje, ali se upošteva stanje nepremičnin v času vračanja, se nanaša na vprašanje, povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijskega postopka. Revizijsko sodišče o tem vprašanju, tudi če bi revizijo dopustilo, ne bi odločalo. Za podlago bi namreč vzelo dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (glej sodno prakso: I Up...
Sklep X Ips 850/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2008carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - spremenljivost deklaracije - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - naknadni obračun carine - odpust carinskega dolgaNi izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, i Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
UPRS sodba I U 1788/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek05.01.2016brezplačna pravna pomoč – upravičenec do brezplačne pravne pomoči – pravna osebaNa podlagi 10. člena ZBPP pravne osebe, ki opravljajo profitno dejavnost niso upravičene do BPP. Enako izhaja tudi iz sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah I Up 1059/2005 in X Ips 301/2014.
Sodba X Ips 270/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.03.2012denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijoPotrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
Sklep X Ips 133/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2009ustavitev inšpekcijskega postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepomO vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14. 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
Sklep X Ips 320/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.11.2008dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - obstoj sodne prakse - zavrženje revizijeO vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (to je, kdaj se šteje, da je zahteva za denacionalizacijo določene nepremičnine podana in v kakšnem roku mora biti vložena, da se šteje za pravočasno), že obstaja obsežna upravno-sodna praksa (npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 248/2007, št. I Up 397/2002 in št. I Up 1085/2005), revidentka pa tudi ne navaja odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, zato revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep X Ips 601/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba podatkov v carinski deklaraciji - že rešeno vprašanjeV 50. členu Carinskega zakona je jasno določeno, v katerih primerih je dopustno na zahtevo deklaranta spremeniti posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel. V 3. točki drugega odstavka navedenega člena je določeno, da spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu. V skladu z navedenim je tudi upravnosodna praksa zavzela stališče, da uveljavljanje carinskih ugodnosti – te se uveljavljajo z vpisom ustreznih podatkov v deklaracijo – v nasprotju s to določbo ni dopustno (glej npr. zadeve I Up 563/2003 z dne 11. 5. 2006, I Up 1251/2005 z dne 20. 7. 2006 in X Ips 510/2005 z dne 29. 10. 2008), od tega stališča pa izpodbijani sodbi ne odstopata.
UPRS sodba I U 576/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek09.06.2016gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - ustavna pritožba - neustavnost oziroma nezakonitost prostorskega aktaTožnica je zoper sodbo tega sodišča I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012, ki po ugotovitvi Ustavnega sodišča v odločbi U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 temelji na protiustavnem Odloku, za zavarovanje svojih pravic v postopku vložila ustavno pritožbo, zato učinkuje razveljavitev Odloka tudi na odločitev v tej zadevi.
Sklep I Up 289/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.09.2009popolnost in pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe – pisna izjava o premoženjskem stanjuStranka mora vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks najkasneje ob vložitvi procesne vloge, za katero prosi za oprostitev. Vložitev izjave o premoženjskem stanju ne predstavlja pravilno podanega predloga za oprostitev, saj je izjava na podlagi 12. člena ZST-1 le priloga ob vloženi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.
Sklep I Up 586/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2009zastopanje v pritožbenem postopku – pravno sredstvo, vloženo po odvetniku – neizkazano pooblastilo – obvezna predložitev pooblastila – nepopolna vloga – združitev postopkovGlede na 5. odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena ZPP).
VSRS Sklep I Up 43/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.06.2020verifikacija stare devizne vloge - zamuda roka za vložitev zahteve - zavrženje zahteve kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrnitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravica do pritožbe - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba zoper sodbo - zavrženje pritožbeSodišče je izdalo odločbo s sklepom o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje in s sodbo, s katero je tožbo po vsebinski obravnavi kot neutemeljeno zavrnilo. Zaradi pritožnikove napačne predpostavke, da njegova tožba še ni bila deležna meritorne presoje, si v tem pogledu s pritožbenim predlogom, naj jo sodišče sprejme v obravnavo, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. To pa pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa. Odločitev ne more biti drugačna niti, če se glede na obrazložitev pritožbe – v njej pritožnik z enakimi navedbami kot v tožbi nasprotuje odločitvi toženca o zavrženju prepozne zahteve za verifikacijo devizne vloge – šteje, da je vložena zoper odločitev o tožbi, torej zoper sodbo. ZUS-1 v 1. odstavku 73. člena namreč določa, da je pritožba dovoljena zoper sodbo, če je upravno sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni...
VSRS Sklep I Up 175/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2019odlog plačila sodne takse - dovoljenost pritožbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - razvoj sodne prakseČe je o vprašanjih v zvezi s taksami že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Ob tem lahko Vrhovno sodišče glede na okoliščine tega primera tudi doda, da je pravico do pritožbe stranka že imela in jo je tudi izkoristila, saj je o pritožbi že (enkrat) bilo odločeno po višjem sodniku Upravnega sodišča. V upravnem sporu so se pritožbe zoper sklepe v zvezi s plačilom sodnih taks sicer v posameznih primerih obravnavale po vsebini, vendar pa to ne ovira razvoja pravnega stališča in prakse Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz predmetne odločitve.
VSRS Sklep II Upr 64/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.07.2017dopustnost pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženje revizijeNiti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
VSRS Sklep I Up 8/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2019stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrženje pritožbeKer 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.
VSRS Sklep I Up 48/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.2020priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija za pritožbo - obseg pooblastila odvetniku - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - smrt pooblastitelja - zavrnitev pritožbe - neprenosljiva osebna pravicaZa potrebe upravnega spora je treba določbo prvega odstavka 100. člena ZPP razlagati tako, da je tožba v upravnem sporu (nadaljnje) dejanje pooblaščenca, ki ga je mogoče opraviti tudi na podlagi predhodno podanega pooblastila, čeprav je pooblastitelj, ki je bil stranka v upravnem postopku, pred vložitvijo tožbe umrl. Pri tem pa je pomembno, da iz pooblastila izhaja, da vključuje (tudi) vložitev tožbe v upravnem sporu. Pooblastilo, ki ga je pokojni tožnik v tem primeru dal svojemu pooblaščencu (odvetniku), je splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči, zato vključuje tudi pooblastilo, da pooblaščenec poleg pravnih sredstev v upravnem postopku vloži tudi tožbo za uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. Tako pooblastilo pa velja do preklica s strani dedičev, kot to določa citirana določba 100. člena ZPP. Pooblaščenec je torej na podlagi te zakonske določbe in glede na razmerje njene veljave v upravnem sporu na podlagi 22....
VSRS Sklep I Up 69/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.06.2018zavrženje tožbe - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - sklep o dovolitvi obnove postopka - pravnomočna odmerna odločbaOdločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.
VSRS Sklep I Up 103/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.08.2020omejitev gibanja tujcu - zavrženje tožbe kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrnitev pritožbeTrditve pritožnika o tem, zakaj je prišlo do zamude roka, so v okoliščinah pritožnikovega primera nerelevantne. Ti razlogi namreč po vsebini niso pritožbeni razlogi, temveč razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki bi jih moral pritožnik uveljavljati (že) ob vložitvi tožbe. Da bi se v obravnavanem primeru rok za vložitev tožbe zoper sklep o pridržanju (ki je bil pritožniku vročen osebno že v petek, 19. 6. 2020, saj v tistem trenutku še ni imel pooblaščenca) računal šele od ponedeljka, 22. 6. 2020, oziroma od torka, 23. 6. 2020 - to je od dneva, ko je za vročitev izpodbijanega sklepa in namero za vložitev tožbe izvedel njegov pooblaščenec (kar je mogoče razbrati iz pritožbenih navedb) - pa ZUS-1 ne daje podlage.

Izberi vse|Izvozi izbrane