Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Up 11/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.09.2002ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v bankiPo ZBH je že enodnevna nelikvidnost banke okoliščina, ki kaže na to, da banka ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje delo. Zato je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki (1. odstavek 32. člena ZPSS).
Sodba II Up 10/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.06.2002ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
Sklep VIII Ips 18/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2000akontacija vojaške pokojnine - upravni postopek - obnova postopkaKasneje ugotovljeno pravo dejansko stanje ne predstavlja novega dejstva, ki bi bilo podlaga za obnovo postopka po prvi točki 249. člena ZUP, kar naj bi izhajalo tudi iz prakse Vrhovnega sodišča. Na podlagi takega stališča pa uporaba prve točke 249. člena ZUP in dovolitev obnove postopka v obravnavani zadevi pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
Sklep VIII Ips 199/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2001bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodno vprašanje - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - subjektivne meje pravnomočnosti - delovno razmerje pri delodajalcih - neupravičen izostanek z dela - enako varstvo pravic v postopkuKršena je določba 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS), če toženi stranki ni bila dana možnost, da bi se udeležila postopka pred socialnim sodiščem, v katerem je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena tožničina nezmožnost za delo. Navedene odločbe ustave sodišči druge in prve stopnje nista upoštevali, ker sta odločitev oprli na pravnomočno sodbo socialnega sodišča.
Sodba VIII Ips 133/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2001pokojnina - neplačana akontacija vojaške pokojnine - zamudne obrestiOd zapadlosti občasnih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne tečejo zamudne obresti. Določba prvega odstavka 279.člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Ker niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, tožbeni zahtevek na njihovo plačilo ni utemeljen.
sodba in sklep U 1252/2000Upravno sodiščeUpravni oddelek22.05.2002upravičenec do denacionalizacijeCC po presoji sodišča ni bil oškodovan s pravnimi posli, sklenjenimi glede spornih nepremičnin, podržavljenih z Odlokom AVNOJ (Uradni list DFJ, št. 2/45), zato se tudi ne more šteti za upravičenca do denacionalizacije. Tudi Ustavno sodišče RS se je v odločbi z dne 19. 3. 1998 v zadevi Up 332/97 postavilo na stališče, da bi šlo za kršitev ustavnih pravic (enakega varstva pravic ter do lastnine), če bi se štel kot upravičenec do denacionalizacije prodajalec pred podržavljenjem prodanih nepremičnin (s kupno pogodbo, proglašeno za nično z Odlokom AVNOJ), ne pa tisti (kupec), kateremu je bilo premoženje dejansko podržavljeno in je torej z odvzemom dejansko bil oškodovan. Z odvzemom nepremičnin pa po presoji sodišča CC ni bil oškodovan, saj je svoj polovični delež na spornih parcelah prodal (dalje) kupcem, ki so se kot lastniki tudi vpisali v zemljiško knjigo. Pri tem pravno ni relevantna okoliščina, da je bil v času podržavljenja glede treh od spornih parcel...
UPRS sodba U 1994/2000Upravno sodiščeUpravni oddelek07.05.2003ohranjanje biotske raznovrstnosti - načelo materialne resnice - načelo presoje dokazov - varstvo živaliPri uporabi določila 2. odstavka 14. člena ZVGLD morajo biti vsi zakonski elementi natančno in celovito ugotovljeni v dokaznem postopku tudi zaradi upoštevanja določil Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali. Nujnost uporabe sorazmernega ukrepa v razmerju med sredstvi in zakonitim ciljem v tovrstnih primerih izrecno zahteva določilo 26. člena ZZZiv. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala elementa občutne škode in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljila, da škode ni mogoče drugače preprečiti. 
Sodba U 1598/2000Upravno sodiščeUpravni oddelek20.11.2002imenovanje notarja - aktivna legitimacija v upravnem sporu - Notarska zbornica SlovenijeTožeča stranka, Notarska zbornica Slovenije, meni, da je bila kršena njena pravica oziroma pooblastilo, ki jo oziroma ga ima sicer v postopku imenovanja notarja po določbah ZN, s tem, ker ni sodelovala v postopku imenovanja za notarja stranke z interesom A.A., je zato po mnenju sodišča aktivna stranka. Ministrica za pravosodje je po ugotovitvi, da je bil razpisni postopek glede imenovanja stranke z interesom za notarja izveden zakonito po določbi 125. člena ZN ter glede na dejstvo, da je imel po navedeni določbi Državni zbor pravico do imenovanja le 30 notarjev in ker je pravica imenovanja notarjev prešla na ministra za pravosodje, izdala izpodbijano odločbo, s katero je odločila, da za notarja na prvo prosto notarsko mesto v A. imenuje A.A. Po presoji sodišča pa ministrica za pravosodje za izdajo izpodbijane odločbe ni imela zakonite podlage, saj je bil razpis objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/94, in postopek izpeljan na njegovi podlagi že zaključen.
Sodba VIII Ips 11/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.11.2001delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prepoved opravljanja del in nalog po zakonu - prenehanje delovnega razmerja z dnem vročitve pravnomočne odločbeKer je bilo tožniku s samim zakonom prepovedano opravljanje del varnostnika, bi mu delovno razmerje lahko prenehalo že z dnem uveljavitve Zakona o zasebnem varovanju. Zakon namreč ni določil, s katerim dnem po njegovi uveljavitvi preneha delavcem, ki jih zadene prepoved iz 10. člena, delovno razmerje. Zato je pri določitvi datuma prenehanja delovnega razmerja treba izhajati iz ureditve 2. točke prvega odstavka 76. člena ZTPDR, ki pogojuje prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu z nemožnostjo delodajalca, da bi delavcu zagotovil drugo delo. Ker je bilo s sklepi tožene stranke ugotovljeno, da drugih del za tožnika nimajo, mu je, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, z dnem dokončnosti (oziroma 30 dni po dokončnosti), zakonito prenehalo delovno razmerje. Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo, delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
sodba U 1172/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek25.09.2002nelojalnost - državljanstvo upravičenca do denacionalizacijeTožena stranka je v svoji izpodbijani odločbi prezrla, da tožnica v upravnem postopku zaradi napačne razlage 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji ni imela možnosti izpodbijati domneve nelojalnosti svojega pravnega prednika. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-23/93 zavzelo namreč stališče, da je potrebno določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasproten dokaz, stranki je dovoljeno dokazovanje lojalnosti. 
sodba U 1154/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek04.09.2002državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - denacionalizacijski upravičenecO državljanstvu pokojnega AA je bilo odločeno v postopku ugotavljanja državljanstva s pravnomočno sodno odločbo, na katero je sodišče na podlagi 2. člena Zakona o sodiščih vezano v tem upravnem sporu, kjer gre za denacionalizacijo, torej za drug postopek, ni mogoče obravnavati in še manj upoštevati ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva. 
sodba U 1090/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek17.04.2002upravičenec do denacionalizacijeV denacionalizacijskih postopkih se uporablja za določitev kroga dedičev, torej tistih, ki so upravičeni uveljavljati zahtevke za denacionalizacijo, kot njihovi pravni nasledniki, določbe ZD (2. odstavek 74. člena ZDen in tudi posebne določbe o dedovanju iz ZDen). ZD pa za trenutek, odločilen za določitev kroga dedičev, določa zapustnikovo smrt /125. člen v zvezi s 1. odstavkom 123. člena). Glede na navedeno je treba za presojo upravičenosti tožnice do vložitve zahteve za denacionalizacijo presoditi, ali je tožnica pravna naslednica pokojne upravičenke, glede na trenutek upravičenkine smrti. Ker je bilo ob smrti upravičenke sin BB še živ, in je po ZD pravni naslednik upravičenke, in ker je po njegovi smrti leta 1975 postala njegova potencialna pravna naslednica tožnica kot njegova žena, je treba pravico do vložitve presojati glede na navedena pravna razmerja. Na enak način razlaga določbo 15. člena ZDen Ustavno sodišče RS (Up 82/01...
sodba in sklep U 1291/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek24.04.2002vrnitev v naraviZDen vračanja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov v naravi ne izključuje, to obliko denacionalizacije preprečujejo le ovire, predpisane v določbah ZDen. Po mnenju sodišča gozdovi kot genus, kot vrsta nepremičnin, niso imeli statusa dobrine v splošni rabi v prejšnji družbeni ureditvi in niso naravno javno dobro po novi zakonodaji. Tudi v prejšnjem dvolastninskem sistemu s prevladujočo družbeno lastnino so bili gozdovi tudi v zasebni lasti. Vsak lastninski upravičenec je moral dopustiti dostop in gibanje ter nabiranje plodov itd. (Zakon o gozdovih, Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89). Tudi po veljavnem Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93; v nadaljevanju ZG) je nelastnikom gozdov priznana pravica do prostega dostopa in gibanja, do čebelarjenja, lova in rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali (5. člen). To sicer kaže na splošno rabo, kar je temeljni opredelilni znak javnega dobra, in ki je v pravni teoriji...
sodba U 1766/2001Upravno sodiščeJavne finance13.09.2004ugotovitev carinske obveznosti v stečajnem postopkuTožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v izvrševanju uvodoma navedene pravnomočne sodbe tega sodišča. Pri tem je bila glede na določbo 3. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, dalje: ZUS) vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob ponovnem reševanju pritožbe tožeče stranke v celoti upoštevala stališče sodišča o uporabi določb ZPPSL in na tej podlagi vsebinsko pritožbi tožeče stranke deloma ugodila tako, da je izpodbijano prvostopno odločbo odpravila in nadomestila z odločbo o ugotovitvi obstoja in višine carinske obveznosti v enaki višini, kot jo je ugotovila v prvotnem postopku. 
sodba U 1804/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek11.06.2003lastnost stranke v postopku - načelo sorazmernosti po ZON - pristojnost za izdajanje odločb o odvzemu živali iz habitata - res iudicata - načelo zaslišanja strankeKer gre za upravno določbo, ki ustvarja neposredne pravne posledice za udeležence spora, in je izdana na podlagi konkretnih zakonskih predpisov, mora biti zato podvržena presoji zakonitosti v upravnem sporu. Ker tožena stranka ni sprejela udeležbe tožeče stranke v postopku, kar je razvidno tudi iz dejstva, da ji ni vročila odločbe, bi morala o tem izdati poseben sklep po določilu 142. člena ZUP. Določili 137. in 138. člena ZON sta specialni določbi in novejši določbi glede na določili 1. in 2. odstavka 19. člena ZUS in je v skladu z razlagalno metodo argumentum a coherentia treba šteti, da kasnejši in specialnejši predpis prevlada nad starejšim in splošnejšim predpisom. V zvezi s standardi obrazlaganja določb v povezavi z uporabo materialnega prava je pomembno tudi, da pristojni organ v primeru odvzema živali iz habitata upošteva načelo sorazmernosti iz Zakona o zaščiti živali in ZON. 
UPRS sodba in sklep U 1528/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek29.01.2003stranka v postopku - vezanost na pravno mnenje sodiščaIz listin v upravnih spisih je sodišče ugotovilo, da drugi tožnik ni bil stranka v postopku, v tožbi pa tega niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu prvega odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu. Pri izdaji novega upravnega akta, s katerim mora v ponovljenem postopku rešiti upravno stvar, je organ vezan na pravna mnenja sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (3. odstavek 60. člena ZUS). Slednje pomeni, da mora pri izdaji novega upravnega akta v tistem delu, zaradi katerega je sodišče prvotno odločbo odpravilo, ravnati tako, kot mu je naročilo sodišče. 
sklep U 134/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek28.11.2006izrek ničnosti odločbe - denacionalizacija - upravni spor - obnova upravnega sporaPredlagatelja obnove nista dokazala, da bi morala biti v postopku denacionalizacije vključena kot upravičenca, niti zavezanca, niti, da sta fizični osebi, ki imata za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, saj se z denacionalizacijsko odločbo ni odločalo o premoženju, ki bi moralo biti vrnjeno njima, niti ne o premoženju, za katerega bi v postopku izkazala, da je njuna last. Tako jima tudi v obravnavanem upravnem sporu, glede na določbo 20. člena ZUS, ne gre položaj stranke in tudi nista prizadeti osebi, ki bi jima morala biti dana možnost udeležbe v upravnem sporu (9. točka 1. odstavka 85. člena ZUS). 
sodba U 1060/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2003ukrep tržnega inšpektorjaPo ustaljeni novejši upravno - sodni praksi mora imeti ukrep inšpekcijskega organa podlago v konkretni zakonski določbi v primeru, da ukrep inšpektorja pomeni poseg v ustavno pravico subjekta. Za takšen inšpekcijski ukrep, kot je bil izrečen v konkretnem primeru (da mora tožeča stranka odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju in potrošniku na podlagi njegovega predplačila za storitev plačati obresti), bi torej morala biti podana določna zakonska podlaga. Tega kriterija določilo 13. člena ZTI ne izpolnjuje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. To interpretacijo sodišča potrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec inšpekcijski ukrep, ki je bil izrečen v konkretnem primeru, vključil v IX. poglavje ZVPot z zakonsko spremembo, ki pa je stopila v veljavo po izdaji prvostopenjske odločbe. 
sodba in sklep U 1360/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek02.07.2003upravičenec za uveljavljanje pravice iz ZdenDoločbo 15. člena ZDen je treba razlagati tako, da so v primeru, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev ali razglašen za mrtvega, upravičeni za uveljavljanje pravic po ZDen tisti, ki lahko po 78. členu oziroma 81. členu ZDen pridobijo upravičenčevo premoženje. Upravičenost do dedovanja morajo v denacionalizacijskem postopku izkazati s stopnjo verjetnosti. 
sodba U 1669/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek12.11.2003odškodnina - denacionalizacija zemljiščaČe je temelj podržavljenja ZNNZ, to pomeni, da premoženje ni bilo podržavljeno v skladu z 2. odstavkom 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in da po tej podlagi prejšnji lastnik odškodnine od avstrijske države ni mogel uveljavljati. 

Izberi vse|Izvozi izbrane