Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 56/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008odškodnina za podržavljene nepremičnine – stavbno zemljišče – letališčeVrstne razlike nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč ne opredeljuje odgovor na vprašanje, ali je bila na zemljišču postavljena stavba v klasičnem smislu (prostor s stenami in streho), temveč ali je bil dosežen končni namen zemljišča. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bilo na parcelah vzpostavljeno letališče, kar pa je bilo že pred letom 1959.
Sklep II Ips 255/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.05.2008zahteva za denacionalizacijo – nepopolna zahteva – poprava zahtevePrvotna predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo, vložena pri upravnem organu, ni bila popolna. Zahteva je bila naknadno dopolnjena in to povsem jasno tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar v obravnavanem primeru velja tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije: šteje se, da je bilo že od samega začetka jasno navedeno v tistem obsegu, kot je bilo opredeljeno z dopolnitvijo zahteve.
Sklep II Ips 273/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2008denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi – stavbno zemljišče – vodno zemljišče – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - ribnikV tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone. Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.
Sklep in sodba II Ips 996/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2008bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stanovanjska pravica – privatizacija stanovanja – smrt imetnice stanovanjske pravice - dedovanje pravice skleniti pogodbo o odkupu stanovanjaZa odločitev so bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je imetnica stanovanjske pravice podala zahtevo za odkup, da prva tožena stranka po poteku roka iz petega odstavka 117. člena SZ kupoprodajne pogodbe ni sklenila, da je imetnica stanovanjske pravice vložila tožbo in šele tekom pravdnega postopka umrla. Te okoliščine podpirajo zaključek, da če bi se razmerje med pokojno imetnico stanovanjske pravice in prvo toženo stranko uredilo v zakonskem roku, bi s tem kupljeno stanovanje postalo del njenega premoženja; to pa bi po njeni smrti prešlo na njene pravne naslednike.
Sklep II Ips 136/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2008dovoljenost revizije – materialni sosporniki na aktivni strani – navadni sosporniki – enotni sosporniki – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizijeČeprav zahtevek za nedopustnost izvršbe izhaja iz istega historičnega dogodka, pa so terjatve oziroma pravice tožnikov, na katere opirajo svoj zahtevek, samostojne in neodvisne druga od druge. Posamezni tožniki se namreč pri utemeljevanju svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, sklicujejo na tri različne kupne pogodbe za tri stanovanja v sporni nepremičnini. Njihove pravice so zato odvisne od okoliščin v zvezi s tremi različnimi pogodbami, kar pomeni, da je tudi odločitev o pravici vsakega od njih lahko različna. Zato ne gre za enotne materialne sospornike. V sodni praksi revizijskega sodišča je tako glede formalnih kot glede (navadnih) materialnih sospornikov na aktivni strani sprejeto stališče, da se pri presoji pravice do revizije ločeno ugotavlja vrednost spornega predmeta. Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije
Sklep II Ips 78/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.03.2008izvršilni postopek - zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – kapitalizirane obresti - ne ultra alterum tantum - zahteva za varstvo zakonitostiTudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, je (bilo) treba uporabljati pravilo ne ultra alterum tantum, vendar šele za čas po 1.1.2002. Glavnica je osnovni del dolga oziroma terjatve, katere(ga) predmet je vsota denarja; gre za tisto število denarnih enot (numerični znesek), na katero se glasi takšna obveznost.
Sodba II Ips 370/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.10.2008pogodba o najemu smučišča - povrnitev vlaganj najemnika - pobot terjatevKer pravdni stranki pogodbe o najemu nista podaljšali in je bila višina najemnikovih vlaganj sporna, je za del vlaganj najemnik pridobil mnenji izvedenca (kar je toženec priznal), del terjatve pa ni izkazal na v pogodbi določen način, zato sta v tem delu sodišči pravilno zavrnili njegov zahtevek. Sodišče je pravilno uporabilo določbe o pobotanju terjatev, ko je na podlagi najemnikove pripoznave pobotalo terjatev najemodajalca nasproti najemniku, s tistim, kar je ta terjal od njega, saj je šlo za zapadlo denarno terjatev.
Sklep II Ips 758/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2008dovoljenost revizije - pravni interes za tožbo - varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - polnoletnost otrokaTožnik mora interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka (in torej ne le ob vložitvi tožbe), kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Ker torej odločanje o stikih tožnice s sinom T. zaradi njegove polnoletnosti ni več mogoče, tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo.
Sklep I R 3/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogovRazlogi, ki jih navaja toženec, ne kažejo na to, da se bo lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, ker je Okrajno sodišče v Domžalah že izvedlo ves izvršilni postopek, v katerem so bile prodane dolžnikove stvari. Zato naj izda še sklep o poplačilu, kakor je odločilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Glede na fazo, v kateri je postopek, torej ni utemeljenega razloga za delegacijo drugega sodišča.
Sklep II Ips 471/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2008vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vrnitev v naravi - plačilo odškodnine v obveznicah - vezanost na predlogPredlagateljica je sama zahtevala samo vračilo zaplenjenih nepremičnin v obliki odškodnine v obveznicah, ne pa vrnitve v naravi. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve 16. člena ZDen, češ da bi bila obvezna vrnitev v naravi.
Sklep II Ips 584/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2008denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - odškodnina - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dokazni standardPo prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).
Sodba II Ips 382/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.04.2008povrnitev škode - služenje vojaškega roka v JLA - odgovornost države - pasivna legitimacija Republike Slovenije - državljanstvo oškodovanca - poškodba vojaka na vojaški vaji - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - skok čez tarzankoDržavljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odgovornosti RS za škodo, ki je pred njeno osamosvojitvijo na njenem ozemlju nastala vojaškim obveznikom tedaj skupne zvezne vojske in je zanjo do osamosvojitve odgovarjala federacija kot njena pravna prednica, odškodninska tožba pa je bila pred osamosvojitvijo pravilno vložena pred slovenskim sodiščem.
Sodba II Ips 17/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008družbena lastnina - načelo povezanosti zemljišča in objekta - superficies solo cedit - načelo zaupanja v zemljiško knjigoČe je na zemljišču v družbeni lastnini gradila družbeno-pravna oseba, je stavba po tem, ko je bila zgrajena, v skladu z načelom superficies solo cedit prav tako postala družbena lastnina.
Sklep II Ips 335/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2009pridobitev in prenehanje lastninske pravice - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - objekti v upravljanju športnih društev - iura novit curiaZSpo je v 64. členu posebej uredil lastninjenje športnih objektov, ki so bili ob njegovi uveljavitvi družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na ta dan opravljala dejavnost v športu, poleg tega pa je določil, da bivša družbena zemljišča, na katerih so (bile) športne površine in so prešla po ZSKZ v družbeno last, postanejo z njegovim sprejemom last lokalne skupnosti.
Sodba II Ips 282/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009višina odškodnine - status zemmljišča - kmetijsko zemljiščeOb ugotovitvah, da je bil sporazum sklenjen v letu 1984, ko je bilo zemljišče tudi izročeno in gradnja končana, je relevantna tista vrednost zemljišča, ki jo opredeljuje njegov takratni status. To pa je status kmetijskega zemljišča. Ugotovitev, ali je bilo zemljišče ob sklenitvi sporazuma v letu 1984 kmetijsko ali stavbno, je dejansko vprašanj.
Sodba in sklep II Ips 202/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.04.2009posojilo - hramba - pobot - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - prekinitev postopka - smrt stranke - prenehanje teka zamudnih obresti - ne ultra alterum tantumTožena stranka je tekom pravdnega postopka vztrajala pri trditvi, da ji je bil denarni znesek izročen v last (za poplačilo terjatve), na ugovor procesnega pobotanja pa se je prvič sklicevala šele v pritožbi (torej prepozno - tretji odstavek 337. člena ZPP).
Sodba Ur 25/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pritožba - odločanje o pritožbiOrgan, ki odloča o kontrolnem postopku na 2. stopnji, mora o pritožbi odločiti tako, kot to določa ZUP. SDK v RS, centrala, lahko po 63. čl. ZSDK spremeni samo dokončno odločbo (svojo), ne pa odločbe 1. stopnje.
Sodba Ur 26/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.10.1993prometni davek od posebnih iger na srečo - davek na dobitek od posebnih iger na srečoPo 3. odstavku 35. člena zakona o prometnem davku se že samo opravljanje storitev fizičnim osebam šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila. Zato okoliščina, da tožeča stranka (morda) plačil za opravljene storitve ni prejela takrat, ko so bile storitve opravljene, ampak pozneje, na nastanek obveznosti obračuna in vplačila davka ne vpliva. Občani niso zavezani k plačilu davka na dobitke od posebnih iger na srečo.
Sodba in sklep Ur 44/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.03.1994prometni davek - davek od storitev - uvoz knjigUvoz knjig za javne knjižnice ne more biti obdavčen, kar velja tudi za davek na promet storitev.
Sodba Ur 17/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.03.1994analitični računi - razčlenitev sintetičnih računov na analitičneRazčlenitev sintetičnih računov na analitične je prepuščena presoji organizacije. To izhaja iz 4. odst. 8. člena zakona o računovodstvu (Ur. list SFRJ štev. 12/89...61/90), pa tudi iz 2. odst. 1. člena odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter o njihovem izkazovanju (Ur. list RS štev. 15/91-I). Obe navedeni določbi vežeta razčlenjevanje sintetičnih računov na analitične na potrebe subjekta, ki vodi knjigovodstvo. Kdaj pride do situacije, ki zahteva takšno razčlenjevanje, pa presodi subjekt sam.

Izberi vse|Izvozi izbrane