<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 323/2016
ECLI:SI:VSRS:2017:I.UP.323.2016

Evidenčna številka:VS00004109
Datum odločbe:08.09.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS (zunanji oddelek v Celju) IV U 75/2016
Datum odločbe II.stopnje:31.08.2016
Senat:dr. Erik Kerševan
Področje:TUJCI - UPRAVNI SPOR
Institut:stalno prebivanje tujca - nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - poziv sodišča

Jedro

Upoštevaje razloge odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015, je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga ta v postavljenem roku ni predložil. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik), ker ta v postavljenem roku ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.1

5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Upoštevaje razloge odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015, s katero je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ureditev iz ZPP, ki sodišču nalaga takojšnje zavrženje (brez pozivanja na odpravo pomanjkljivosti) pravnega sredstva, ki ga odvetnik vloži brez pooblastila, je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Poziv I Up 323/2016-16 z dne 5. 12. 2016 je bil pritožniku vročen 9. 12. 2016, vendar ta zahtevanega potrdila v roku ni predložil. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

1Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 22, 22/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/4, 343, 343/1, 343/4
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNzA1