<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 5/2004
ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.5.2004

Evidenčna številka:VS16853
Datum odločbe:20.04.2005
Področje:CARINE - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:ukrep carinske zaščite - kršitev pravic intelektualne lastnine - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni vlagatelj zahteve

Jedro

Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka v upravnem postopku ni bila upravičena zahtevati odprave, razveljavitve oz. spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga kršitev materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep in odločbo tožene stranke z dne 8.8.2002. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom združila v skupno obravnavanje in odločanje zadevi, v katerih je tožeča stranka zahtevala odpravo odločbe Generalnega carinskega urada Carinske uprave Republike Slovenije z dne 24.5.2002 (v nadaljevanju odločba GCU) in odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada K. z dne 2.7.2002 (v nadaljevanju odločba CU K.); z odločbo pa je zahtevo tožeče stranke za odpravo in razveljavitev obeh navedenih odločb po nadzorstveni pravici zavrnila. Z odločbo GCU je bilo na podlagi 6. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL, Uradni list RS, št. 30/01) ugodeno zahtevi družbe J.T.I., J. (v tem sporu prizadeta stranka), po tem ko je le-ta pri GCU vložila zahtevo za varstvo pravic intelektualne lastnine dne 22.5.2002 (1. točka izreka); in določeno, da odločitev velja od 24.5.2002 do 24.5.2004 (2. točka izreka); ter določeno, da mora v primeru zadržanja blaga, navedenega v tem zahtevku, prizadeta stranka v smislu ZCUKPIL pri GCU takoj vložiti instrument zavarovanja v višini 120 SIT na 100 kg izdelka za vsak dan zadržanja, v nasprotnem primeru bodo carinski organi v skladu s carinskimi predpisi blago prepustili v zahtevani carinski postopek (3. točka izreka). Ta odločba je bila izdana na podlagi zahtevka prizadete stranke za varstvo pravic intelektualne lastnine, pri čemer iz podatkovne baze registriranih blagovnih znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino za blagovno znamko "M.C." kot nosilec navedena prizadeta stranka ter so glede na določbo 5. člena ZCUKPIL izpolnjeni pogoji za izdajo navedene odločbe. Z odločbo CU K. pa je bilo na podlagi 1. odstavka 11. člena ZCUKPIL na podlagi dokazila prizadete stranke, da je vložila tožbo v zvezi z zaseženim blagom, odločeno, da se do pravnomočne odločitve sodišča zaseže blago, in sicer 13.965 kartonov cigaret znamke "M.C." v teži 216.486 kg, iz tarifne oznake 2402 20 90 KNCT, prijavljeno za carinjenje v tranzitu v Ekonomski coni K., zaradi suma, da gre za zlorabo blagovne znamke prizadete stranke.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke, vendar je menilo, da je ta utemeljena iz drugih razlogov, kot jih je v njej navedla tožena stranka. Menilo je, da glede na določbo 1. odstavka 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) stranka ne more predlagati odprave oziroma razveljavitve ali spremembe odločbe (22. člen Zakona o davčnem postopku, ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01) iz razloga kršitve materialnega prava, ker uporabo nadzorstvene pravice iz tega razloga lahko predlagajo le državni tožilec in državni pravobranilec in inšpektor, možno pa je ta institut uporabiti tudi po uradni dolžnosti. Ta razlog namreč lahko stranka uveljavlja le z rednimi pravnimi sredstvi, v tem primeru s tožbo v upravnem sporu. Glede na navedeno bi po presoji prvostopnega sodišča morala tožena stranka v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP vlogo tožeče stranke s sklepom zavreči. Vendar pa zaradi tega, ker je bila zahteva zavrnjena namesto zavržena, odločitev ni v škodo tožeče stranke, kajti slednja do meritorne odločitve sploh ni bila upravičena.

Tožeča stranka vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma, da jo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Meni, da Ministrstvo za finance ni organ, ki bi glede pravil postopka uporabljal ZDavP. To po njenem mnenju izhaja iz določbe 1. točke 1. odstavka 3. člena CZ, ki pod izrazom carinski organ razume generalni carinski urad, carinski urad ali njegovo organizacijsko enoto, ne pa tudi Ministrstva za finance. Glede na to bi torej moralo Ministrstvo za finance odločati po ZUP, ne pa po ZDavP. Po 1. odstavku 275. člena ZUP pa lahko odpravo odločbe po nadzorstveni pravici oziroma njeno razveljavitev predlaga tudi stranka, tudi iz razloga očitne kršitve materialnega zakona. Torej je bila tožeča stranka upravičena predlagati ravzeljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa. Ne strinja se niti z razlago prvostopnega sodišča, da po določbi 2. odstavka 22. člena ZDavP stranka ni upravičena predlagati uporabe nadzorstvene pravice. ZDavP v 2. odstavku 22. člena ne določa le dodatnega pooblastila glede možnosti odločanja po nadzorstveni pravici, torej da se sme odločba zaradi kršitve materialnega predpisa tudi odpraviti in spremeniti, in ne samo razveljaviti, kot to določa ZUP v 2. odstavku 274. člena, temveč določa samostojen razlog za odločanje po nadzorstveni pravici, kar lahko predlaga tudi stranka. Ker je prvostopno sodišče materialno pravo zmotno uporabilo, je tudi dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo, zaradi česar je posledično izdalo nepravilno in nezakonito sodbo, ki jo tožeča stranka v celoti izpodbija.

Prizadeta stranka v obsežnem odgovoru na pritožbo prereka vse navedbe tožeče stranke v pritožbi zoper izpodbijano sodbo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano prvostopno sodbo, ki je pravilna in zakonita. Meni tudi, da bi morala biti ta zahteva tožeče stranke zavržena tudi zato, ker tožeča stranka sploh ni bila stranka v postopku pred upravnim organom pred izdajo odločbe, katera odpravo zahteva po nadzorstveni pravici. Špediterja se namreč nista sklicevala na kakršnokoli pooblastilo, torej sta delovala v svojem imenu in za svoj račun kot lastnika izdelkov. Ker špediterja nista navedla dejanskega lastnika blaga, je bila odločba carinskih organov izdana špediterjem in sta torej ta dva stranki v postopku. Tožeča stranka je sicer svojemu zahtevku predložila nekakšno licenčno pogodbo, ki pa ni v povezavi s konkretnim blagom, zato je bila za ta postopek pravno nepomembna in ni dokazovala lastništva ali pravnega interesa tožeče stranke za položaj stranke v postopku pred upravnimi organi. Podrobno opisuje potek dogodkov in svoja stališča v zvezi s kršitvami njene pravice do intelektualne lastnine s strani tožeče stranke. Ker tožeča stranka ni izkazala svojih pravnih koristi, ki jih ima do tega blaga, tudi nima pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

V obravnavanem primeru je sporno, ali lahko uporabo izrednega pravnega sredstva odprave oziroma razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga kršitev materialnega prava predlaga tudi stranka, po katerem zakonu se to presoja in kateri organ je za to pristojen.

Kot sta v obravnavani zadevi pravilno navedla tožena stranka in prvostopno sodišče v svojih aktih, po določbi 4. člena ZCUKPIL carinski organi odločajo na podlagi ZCUKPIL in Carinskega zakona (CZ, Uradni list RS, št. 1/95, 32/99 in 59/02). Po 6. členu CZ pa carinski organ postopa po določbah ZDavP, po ZDavP pa se glede vprašanj postopka, ki v ZDavP niso urejena, uporablja ZUP. Zato se v postopkih po ZCUKPIL glede vprašanj postopka subsidiarno uporablja CZ, kolikor ta nima ustreznih določb, se subsidiarno uporablja ZDavP in kolikor tudi ta nima ustreznih določb, se glede na določbo 3. odstavka 1.

člena ZDavP subsidiarno uporablja ZUP.

Niti v ZCUKPIL niti v CZ ni posebej urejena odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici, pač pa je posebej urejena v 22. členu ZDavP. Ker v 2. odstavku 22. člena ZDavP ni določeno, kdo je upravičen za vložitev zahteve za odpravo, razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici, je treba glede tega vprašanja tudi po presoji pritožbenega sodišča uporabiti določbe 275. člena ZUP, ki so veljale v času odločanja toženih strank. V 275. členu ZUP pa je bilo tedaj določeno, da stranka ni upravičena predlagati razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga kršitve materialnega prava. To pa v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDavP pomeni, da stranka ni upravičena iz tega razloga predlagati niti odprave niti spremembe odločbe po nadzorstveni pravici. V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti novele ZUP-C, ki je sicer to pravico dala tudi stranki, vendar se glede na določbe 1. in 2. odstavka 142. člena ZUP-C ta novela uporablja za upravne postopke, ki so se začeli od 1.1.2005 dalje, kar pa obravnavani ni, torej se ta konča po prej veljavnih predpisih.

Iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena niti pritožbena navedba, da se v obravnavanem primeru ne bi smele uporabljati določbe ZDavP, saj odločitev prvostopnega sodišča ne temelji na določbah ZDavP, temveč na določbi 275. člena ZUP; in tudi ne pritožbena navedba, da se po ZDavP lahko uporablja inštitut nadzorstvene pravice tudi na predlog stranke v primeru kršitev materialnega prava, saj ZDavP takih določb nima.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.


Zveza:

ZCUKPIL člen 4. CZ člen 6. ZDavP člen 1, 1/3, 22, 22/2.ZUP člen 275. ZUP-C člen 142, 142/1, 142/2. ZUS člen 73.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xOTQ4MQ==