<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 1010/2001
ECLI:SI:VSRS:2002:I.UP.1010.2001

Evidenčna številka:VS14631
Datum odločbe:06.06.2002
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Institut:kmetijska zemljišča - komasacija (nova razdelitev zemljišč)

Jedro

Odločba Ustavnega sodišča U-I-26/97 z dne 13.7.2000, s katero je razveljavljen prvi stavek 2. odstavka in besedici: "nepravilnosti in" določba 2. odstavka 115. člena novega ZKZ, na pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke ne vpliva, ker je nerazveljavljeni del te zakonske določbe podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 120/99-12 z dne 4.9.2001.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 11.2.1999, s katero je tožena stranka ugodila njuni pritožbi in spremenila prvostopno nadomestno odločbo Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo občine M.S. z dne 12.9.1994 tako, da se v 1. točki izreka vrednost iz komasacijskega sklada dodeljene parcele št. 7721 k.o. D. prevrednoti in znaša 1,647.275 cenilnih enot, kar je skupaj z vrednostjo druge parcele, dobljene iz komasacijskega sklada 2,706.748 cenilnih enot, izreku pa se doda nov odstavek, po katerem znaša razlika med skupno vrednostjo v komasacijski sklad vloženih in iz njega dodeljenih zemljišč 49.659 cenilnih enot oziroma 125.637,00 SIT, ki se izplača tožnicama, vsaki do polovice. V obrazložitvi sodbe sodišče povzema ugotovitve tožene stranke, da je z odločbo prvostopni organ ponovno razdelil zemljišča komasacijskega sklada, ker se je ob reševanju pritožbe K.I. in B.F. izkazalo, da so potrebni določeni popravki na terenu. Tako se je spremenila lega in oblika parcele št. 7721 k.o. D., ki je bila dodeljena tožnicama iz komasacijskega sklada. Vrednosti v komasacijski sklad vloženih in iz njega dodeljenih parcel naj bi pri tem ostale enake. Na pritožbo obeh tožnic je tožena stranka opravila preveritev in ogled zemljišč dne 20.10.1998 ob sodelovanju izvedencev agronomske in geodetske stroke. Ugotovljeno je bilo, da ni bila pravilno ovrednotena dodeljena parcela št. 7721 k.o. D. zaradi deloma nepravilne oblike za kmetijsko obdelavo, deloma pa zaradi zamočvirjenosti. Zato naj bi vrednost navedene parcele znašala 1.647.275 cenilnih enot, kar pomeni 49.659 cenilnih enot v škodo obeh tožnic. Tožena stranka je v celoti sledila mnenju izvedencev glede lokacije, oblike in velikosti dodeljenih zemljišč in je zavrnila zahtevek tožnic o vzpostavitvi prejšnjega stanja parcel v naravi. Pri tem se je oprla na določbo 2. odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), po kateri se novo stanje po komasacijah, ki so do uveljavitve zakona tehnično dokončane in komasacijskim udeležencem izdane odločbe, v naravi več ne spreminja. Morebitne nepravilnosti in razlike v vrednosti zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Vsekakor pa je opravičeno izplačilo razlike med vrednostjo v komasacijski sklad vloženih zemljišč in iz sklada dodeljenih zemljišč, ki po ugotovitvah izvedenca znaša 49.659 cenilnih enot, zato je tožnicama priznano izplačilo razlike v višini 125.637,00 SIT, vsaki do polovice, pri čemer je za izračun denarne odškodnine vzeta tržna vrednost ene cenilne enote, ki znaša 2,53 SIT.

Sodišče v sodbi nadalje navaja, da se v komasacijskem postopku vsa zemljišča zložijo in ponovno razdelijo, zato je jasno, da vsi ne dobijo enako kvalitetnih parcel in da prejšnji lastniki ne morejo uspeti z zahtevami, da se jim vrnejo tista zemljišča, katera so vložili v komasacijski sklad, ker je bila vložena zemlja kvalitetnejša od dobljene, saj potem postopka komasacije ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati. Zato je že zakon določil meje možnih odstopanj glede površine in vrednosti v sklad vloženih in iz njega dobljenih parcel. V obravnavani zadevi se je komasacija pričela že leta 1990, (ko je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka in je postala pravnomočna 20.2.1991), sporna prvostopna odločba pa je bila izdana leta 1994. Zaradi tega je treba v tej zadevi uporabiti določbo 1. odstavka 115. člena sedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 (Uradni list RS, št.

59/96 in 31/98 odl. VS - ZKZ), po kateri se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi, torej po starem Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86 pb., RS 9/90, 6/91 - stari ZKZ). Po določbi 89. člena starega ZKZ, ki je torej podlaga za razdelitev zemljišč v tem postopku, dobi vsak udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče približno enake vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine zaradi objektov, zgrajenih na komasacijskem območju zaradi izvedbe komasacije. Po navedenih merilih je odločilna ustreznost vseh zemljišč skupaj. V obravnavani zadevi je iz izpodbijane odločbe razvidno, da sta tožnici v komasacijski sklad vložili zemljišča na sedmih lokacijah, dobili pa sta zemljišči na dveh lokacijah. S tem je bil glavni cilj komasacije, da dobi vsak udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče, vsaj do neke mere dosežen tudi za tožnici.

Ni sicer utemeljeno sklicevanje tožene stranke na določbo 2. odstavka 115. člena ZKZ, po kateri se novo stanje po komasacijah, ki so do uveljavitve zakona tehnično dokončane in komasacijskim udeležencem izdane odločbe, v naravi več ne spreminja in se morebitne nepravilnosti in razlike v vrednosti zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Ustavno sodišče RS je namreč citirano določbo 2. odstavka 115. člena novega ZKZ s svojo odločbo št. U-I-26/97-8 z dne 13.7.2000 (Uradni list RS, št. 68/2000) razveljavilo, vendar pa po mnenju sodišča prve stopnje navedena odločitev ustavnega sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ker je ustavno sodišče razveljavilo le tisti del drugega stavka drugega odstavka 115. člena novega ZKZ, ki omogoča plačilo denarne odškodnine za razlike, ki so nastale kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč.

V obravnavanem primeru je po presoji upravnega sodišča ugotovljen primanjkljaj v okviru zakonsko dopustnega, saj sta tožnici v komasacijski sklad vložili skupno 34.217 m2 zemljišč (upoštevaje zmanjšanje za skupne površine - kanale, skupne objekte in podobno, v izmeri 132.909 m2 oziroma 4,60 %), iz njega pa sta pridobili 33.997 m2 zemljišč. Razlika v površini vloženih in pridobljenih zemljišč (ob upoštevanju zmanjšanja za skupne objekte) torej znaša 220 m2 oziroma 0,65 % (dopustno 15 %). Vrednost v komasacijski sklad vloženih zemljišč znaša 2.756.407 cenilnih enot, vrednost iz njega pridobljenih zemljišč pa znaša 2.706.748 cenilnih enot (upoštevaje zmanjšanje za skupne površine). Razlika v vrednosti vloženih in pridobljenih zemljišč (ob upoštevanju zmanjšanja za skupne objekte) torej znaša 49.659 cenilnih enot oziroma 1,83 % (dopustno 5 %). Tako pri površini kot pri vrednosti zemljišč je torej primanjkljaj v mejah zakonsko dopustnega, zato sklicevanje tožene stranke na razveljavljene določbe 2. odstavka 115. člena novega ZKZ v obravnavanem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve.

V pritožbi, ki jo je vložila A.R., navaja, da so bile parcele, ki so bile vložene, boljše kvalitete in obdelava ni predstavljala nobenih težav, namesto teh dobrih parcel št. 2437, 2438, 2443, 2444, 2445 in 2446 sta tožnici dobili zemljišče, ki je sestavljeno iz zapuščenega vinograda, zapuščene parcele na kateri je raslo grmovje in drevje, visoke trave, ter globokega vodnega jarka, ki so ga zasipali z rastlinami in povrhnico iz naštetih parcel tako, da je površina dobljene parcele postala čista nerodovitna ilovica. Po izvedeni komasaciji in melioraciji vode še naprej tečejo po zapolnjenem jarku, voda na njivi je naredila še več jarkov in odnesla vso rodobitno zemljo. Tudi voda iz bivših parcel 2421, 2433, 2432, 2431, 2430 in 2439 teče na parcelo št. 7721, ki je last tožnic. Te parcele so prej imele ustrezni odtok vode, ker njive v naravi še niso bile podaljšane proti parceli št. 7721. Zaradi tega podaljšanja parcel je parcela št. 7721 postala manj primerna za obdelavo, z nje ni mogoče speljati vode, ni možna strojna obdelava v ravni črti, obdelava zahteva več obračanja, več neobdelanih vratnic. Nova parcela št. 7721, ki je sestavljena v komasacijskem postopku iz več manjših nerodovitnih parcel, ki prej niso bile v lasti tožnic, ni primerna za obdelavo in pridelavo poljščin, saj je preveč mokra, po njej teče voda, ki je naredila še več jarkov, še naprej raste grmovje in trnje, ki ga ni mogoče izkoreniniti, na površini je ilovica, ker je voda vso rodovitno zemljo izprala. Parcela št. 2949 v lasti tožnic, v izmeri 6 a, ni zapadla v komasacijski postopek, kljub temu so čez njo speljali melioracijski jarek, čeprav ni takšne potrebe na parceli.

Melioracijski jarek sedaj onemogoča obdelavo navedene parcele in prav tako ta jarek ne odvaja vode s parcele št. 7721, dodeljene tožnicama v komasacijskem postopku. Njuna bivša parcela št. 2350, sedaj ima številko 7379, je pa večja od prejšnje in meri zdaj 1,28 ha. Pri parceli št. 7379 so izmerili njivo v izmeri 20 ha, ki je bila dodeljena H.K. iz D., ki pa nima niti dovozne poti do te svoje male parcele. Vozi se po parceli št. 7379 in tudi pri obdelavi parcele obrača stroje na tej parceli. Da je tožnica dobila v komasacijskem postopku za odvzeto dobro zemljo mnogo slabšo neuporabno zemljo priznava tudi izvedenec s svojim prevrednotenjem. Izvedena komasacija za tožnico ni upravičena, saj niti ni podprta z ustrezno hidromelioracijo. Zemljišča, ki jih je dobila s komasacijo so slabše kvalitete ker so zaraščena, tudi obdelava ni možna. Tiste parcele, ki pa so bile tožnicam odvzete pa so bile odmerjene F.B. in Š.A. iz D., ki pa zemljišča ne obdelujeta. Na drugi strani pa tožnica še obdeluje svoja zemljišča, saj se preživlja iz kmetijstva, njena zemljišča, ki jih je pridobila v komasaciji pa so v večini neuporabna. Predlaga razveljavitev odločbe tožene stranke.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče pravilno navaja, da odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-26/97 z dne 13.7.2000, s katero je razveljavilo prvi stavek drugega odstavka in besedici "nepravilnosti in" določbe drugega odstavka 115. člena novega ZKZ, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke ne vpliva, ker je nerazveljavljeni del te zakonske določbe podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Prav zaradi ugotovljene otežkočene kmetijske obdelave dodeljene parc. št. 7721 zaradi njene nepravilne oblike in delne zamočvirjenosti, je tožena stranka na podlagi mnenja obeh izvedencev ugotovila drugačno vrednost te novo dodeljene parcele in razliko (po tržni vrednosti zemljišča) priznala obema tožnicama, vsaki do polovice, na podlagi 2. odstavka 115. člena novega ZKZ kot denarno odškodnino. Zato ugovore pritožnice o mnogo slabših dodeljenih zemljiščih in otežkočeni obdelavi pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene. Sicer pa je že upravno sodišče pravilno zavrnilo ugovore o neustreznosti posameznih parcel, ko je poudarilo, da je v komasacijskem postopku odločilna ustreznost vseh zemljišč skupaj, s ciljem, da dobi vsak udeleženec čim bolj zaokroženo zemljišče, približno enake skupne površine in vrednosti, kot jih je imelo zemljišče, ki je bilo vloženo. Na podlagi ugotovitev, da znaša razlika v površini vloženih in dodeljenih zemljišč 220 m2 oziroma 0,65 %, razlika v vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč pa 1,83 %, je pravilna ugotovitev, da je pri površini kot pri vrednosti zemljišč primanjkljaj v mejah zakonsko dopustnega.

Glede ugotovljene razlike med vrednostjo v komasacijski sklad vloženih zemljišč in iz sklada dodeljenih zemljišč, v višini 125.637,00 SIT, zaradi manjše vrednosti dodeljene parcele, pa tožnica nima konkretnih ugovorov.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZKZ člen 115, 115/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNzM2MQ==