Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sklep I U 115/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek30.01.2013mednarodna zaščita – samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – začasna odredba – zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbeTožnik je samovoljno zapustil azilni dom dne 20. 1. 2013 in se do odločanja sodišča vanj ni vrnil, čeprav se je moral zavedati pomena samovoljne zapustitve azilnega doma. Ker ZMZ v 56. členu ne omogoča ponovnega odprtja zadeve v primeru domnevnega umika oziroma v primeru pravnomočno zavržene prošnje, dovoljuje pa ponovno prošnjo v primeru ustavljenega postopka, je za pravilno obrazložitev v tej zadevi bistveno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 476/2012, da si tožnik svojega položaja ne more izboljšati. Tudi če bi bilo njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev o zavrženju njegove prošnje odpravljena, ne bi bil njegov položaj spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ. Za ustavitev postopka po 50. členu ZMZ je pristojna samo tožena stranka in ne sodišče; glede na besedilo 3. odstavka 50. člena ZMZ tožena stranka namreč to lahko stori pred...
VSRS Sodba I Ips 44338/2012-48Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.03.2015splošna pravna načela civiliziranih narodov. - obstoj kaznivega dejanja - zločinstvo narodnega izdajstva - vzpostavitev sistema kazenskih sodišč - izredna vojaška sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - obseg zahteve za varstvo zakonitosti - konkretizacija kršitev - ugovor zoper obtožnico - rok za razpis glavne obravnave - zagovornik več obdolžencev - izločitev sodnika - pravica do pravnega sredstva - razglasitev sodbe - izrek sodbe - začasna razveljavitev ali omejitev pravic v vojnem času - pisni odpravek sodbe - vojno stanje - pravna kontinuiteta - kršitev pravice do osebne svobode - nezdružljivost pravosodnih funkcij - vpliv na zakonitost sodbePredpise iz časa med drugo svetovno vojno in po njej tako imenovane „predustavne predpise“ se presoja s stališča skladnosti s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih uporabljali civilizirani narodi. Tudi akte organov medvojne oblasti je treba presojati po kriteriju ali so bili v skladu s takratnimi civilizacijskimi oziroma splošnimi pravnimi načeli. Na podlagi odločb Ustavnega sodišča (U-I-6/93, U-I-24/04, U-I-249/96 in Up 133/96) in Vrhovnega sodišča (I Ips 62/95, Ips 192/97, 242/97, Ips 108/98 in Ips 290/2005) je (ustavnosodna praksa) mogoče ugotoviti, da sta Ustavno in Vrhovno sodišče obravnavali sodišča, ki jih je z odlokom ustanovil Glavni štab NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojne in Partizanskih odredov Slovenije) kot sodišče, ki so delovala med drugo svetovno vojno. Izredno vojaško sodišče z Odlokom ni bilo ustanovljeno samo za en primer. Sodišče je bilo formirano za vse slovensko ozemlje, določeno je bilo, da vojaško...
Sodba I Up 710/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.04.2005prometni davek - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti - izvršljivost odločbe o odmeri davka - odločba ustavnega sodiščaDavčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni bila ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004).
Sodba I Up 24/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.04.2005prometni davek - obračun po inšpekcijskem pregledu - zamudne obresti - odločba ustavnega sodiščaDavčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni bila ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004).
Sodba I Up 73/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2005ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije - domneva o obstoju nelojalnosti do jugoslovanske države - možnost izpodbijanja domneveS seznanitvijo ugotovitev upravnega organa v upravnem postopku sta bili tožnici hkrati seznanjeni, da obstaja pravna domneva o obstoju nelojalnosti kot tretjega pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž za nepriznanje državljanstva FLRJ. Možnost izpodbijanja domneve nelojalnosti je bila namreč dana z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-23/93, v obravnavani zadevi pa dejansko s pozivom upravnega organa prve stopnje.
Sodba I Up 619/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.06.2005dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljanka republike bivše SFRJ, ki je imela stalno prebivališče v Sloveniji pred 23.12.1990 - izkazanost dejanskega življenja v Sloveniji - vpliv odločbe ustavnega sodiščaPo odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-246/02 se po določbi 1. člena ZUSDDD za državljane drugih republik bivše SFRJ, ki so imeli 23.12.1990 v Sloveniji stalno prebivališče in jim je to prenehalo 26.2.1992, zahteva, da vlagatelj izkaže dejansko življenje in ne neprekinjeno dejansko življenje.
sodba in sklep U 2581/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek07.12.2005razselitev - enako varstvo pravicUpravno sodišče je že v sodbi v zadevi U 322/2005 z dne 9. 3. 2005 zavzelo stališče, da tožena stranka ne more odločati v pospešenem postopku, če v postopku za ugotavljanje dejanskega stanja podrobno ugotavlja dejstva, tako da predhodno pridobi in oceni dejansko stanje na podlagi številnih poročil iz različnih virov o varnostnem stanju in potencialni nevarnosti preganjanja tožnika v izvorni državi. Odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-968/2005 z dne 24. 11. 2005 pomeni potrditev stališča Upravnega sodišča RS v zadevi U 322/2005 z dne 9. 3. 2005, kajti Ustavno sodišče je v tej zadevi (v postopku ustavne pritožbe v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 1581/2005 z dne 10. 8. 2005) ugotovilo, da tožena stranka ni odločala samo na podlagi navedb v prošnji za azil, ampak je preverjala politično situacijo na določenem območju v izvorni državi (Srbiji in Črni Gori), da bi presodila objektivno...
UPRS Sodba IV U 120/2018-6Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspehKot pravilno ugotavlja tožena stranka, takšno ugotovitev potrjuje sklep Višjega sodišča v Celju, št. I Ip 197/2017 z dne 5. 7. 2017, ki se nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine in izterjavo 362,84 EUR s pp, ko pritožbeno sodišče v pravnomočni odločbi ugotavlja, da je že na podlagi nespornih dejstev mogoče zaključiti, da je bila dolžnikova pravica, torej pravica tožnika, iz sodbe iz leta 2003 oziroma 2005 s sklenjeno najemno pogodbo že realizirana oziroma da je upnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo) dokazal, da je svojo vzajemno obveznost dolžniku izpolnil na drug način (s ponudbo in sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje na naslovu ..., Rimske Toplice), dolžnik pa se je s tem strinjal (283. člen OZ).
Sodba I Up 557/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.12.2004pravica do denacionalizacije - stavbno zemljišče - odvzem uporabne praviceVezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968 (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, Ur.l. RS, št. 54/2002).
Sodba I Up 819/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2002lokacijsko dovoljenje - kmetijska zemljiščaGradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
Sodba I Up 232/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2004denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - uporaba koeficientov iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja - odločba ustavnega sodiščaTožena stranka in sodišče prve stopnje sta nepravilno uporabila materialno pravo, saj sta uporabila koeficiente iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, za katera pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-103/92 z dne 9.4.1998 ugotovilo, da ni pravilna.
Sklep I Up 22/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009azil - mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - spreminjanje in dopolnjevanje tožbe - več pooblaščencev v isti stvari - pritožba v postopku mednarodne zaščite - vloga v tujem jezikuČe v upravnem sporu stranko zastopa več odvetnikov, se vloge, vložene od različnih odvetnikov, ne štejejo za nove tožbe, saj so vse, bodisi kot samostojne ali kot dopolnitev prvotne tožbe, usmerjene zoper isti akt uprave, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (Sodba VS RS 700/2007 z dne 22.11.2007).
UPRS Sodba I U 41/2017-15Upravno sodiščeUpravni oddelek27.06.2017sodniška funkcija - mirovanje sodniške funkcije - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - aktivna legitimacijaNi spora o tem, da je imel v postopku izdaje odločbe tožnik formalni status stranke, saj je bilo z njo na predlog tožnika odločeno o mirovanju njegovih pravic in obveznosti iz naslova sodniške službe. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da formalni status stranke v postopku izdaje odločbe ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP. Po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011) so namreč v smislu te določbe v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta in se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280....
VSRS Sodba in sklep I Up 97/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.05.2016omejitev gibanja - združitev pritožbenih postopkov - onemogočanje odstranitve iz države - test sorazmernosti - nevarnost pobega - izločitev sodnega tolmača - citat v tujem jeziku v odločbi tožene stranke - začasna odredbaOkoliščine obravnavanega primera (da je pritožnik pred policisti pobegnil, da je izjavil, da če ga policisti ne bi prijeli, ne bi zaprosil za mednarodno zaščito in da je želel v Italijo) dajejo dovolj podlage za sum, da bi tožnik iz Azilnega doma v Ljubljani verjetno lahko kadarkoli odšel, s tem pa bi onemogočil sodelovanje v postopku, kar je okoliščina, ki kaže na „nevarnost pobega“ na podlagi 5. alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2). Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da nobena izmed okoliščin iz 68. člena ZTuj-2 ni podana. Glede na okoliščine primera pa obstoja „nevarnosti pobega“ ne more spremeniti zgolj pritožnikova izjava na glavni obravnavi, da v primeru selitve v Ljubljano ne bo pobegnil. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče na glavni obravnavi neposredno od tožnika skušalo izvedeti razloge za izločitev tolmača, vendar pritožnik ni navedel nobenih takih okoliščin, ki bi kazale na nepristranskost ali...
Sodba U 901/93Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.06.1995prometni davek - osebni avtomobil - kombinirano vozilo kot oprema - mnenje urada za standardizacijo in meroslovjeTožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila.
UPRS Sklep I U 656/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek11.04.2018mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbeEvropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik oziroma svetovalka za begunce pa tudi nista izkazala, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imeli zadostnega vpliva.
Sklep I Up 239/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.2010nepravilno zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča – Uredba kot posamični akt – meje tožbenega predlogaTožnik s tem, ko v svojem primarnem tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, predlaga, da se odpravijo vsi njeni členi, tudi 44. člen, ki ima ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, naravo posamičnega akta. Pritožnik s primarnim tožbenim predlogom torej izpodbija tudi posamični akt (44. člen Uredbe), akt, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi v delu, s katerim pritožnik izpodbija posamični akt (44. člen Uredbe), meritorno.
Sklep I Up 314/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.01.2011kršitev ustavnih pravic – subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – odredba za hišno preiskavo – zaseg predmetov – učinkovito primarno sodno varstvo – zavrženje tožbePredmeti so bili zaseženi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov, ki jih uporablja tožnik. Odločitev glede njihove vrnitve je odvisna od ugotovitve, ali gre za elektronske naprave, katerih preiskava se lahko opravi na podlagi in ob pogojih iz 219. a člena ZKP, ali je podatke na njih mogoče kopirati (od česar je odvisno, za koliko časa je takšno napravo dovoljeno hraniti), zlasti pa tudi od ugotovitve, ali je bila zasežena naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja oziroma ali je sama dokaz v kazenskem postopku (sedmi odstavek 223. a člena ZKP). Te odločitve pa lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo).Tožnik torej ima oziroma bo imel za varstvo svojih pravic na voljo drugo sodno varstvo (v...
sklep U 1028/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek06.04.2005diskrecijsko odločanje - načelo zakonitostiKer je drugo-tožeča stranka v tožbi uveljavljala varstvo človekove pravice do enakosti pred zakonom, ima to z vidika vprašanja aktivne legitimacije za posledico, da možnost sodnega varstva (ustavne) pravice za drugo-tožečo stranko ni vezana (samo) na ureditev v ZIZ v zvezi z ZUS, ampak je treba upoštevati tudi določilo 1. in 4. odstavka 15. člena Ustave v zvezi z določilom 157. člena Ustave oziroma 3. odstavka 1. člena ZUS. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti sodnega varstva pravic v upravnem sporu in odločbe Ustavnega sodišča v zadevi Up-547/04-21 z dne 3. 3. 2005 je sodišče v konkretni zadevi štelo, da je drugo-tožeča stranka na podlagi Ustave aktivno legitimirana za varstvo pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji glede na imenovanje izvršitelja AA. Nedvomno in nesporno izpodbijana odločitev tožene stranke očitno ne posega v pravico drugo-tožeče stranke glede njenega dostopa do izvajanja službe izvršbe v ožjem pomenu, ker je drugo-tožeča...
UPRS Sodba II U 483/2016-18Upravno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018odločba o izbiri koncesionarja - izrek ničnosti odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - stranka v postopkuPredlog za ugotovitev ničnosti je ministrstvo pravilno zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka v postopku, ki lahko poleg državnega tožilca in državnega pravobranilca (sedaj državnega odvetnika) po prvem odstavku 280. člena ZUP predlaga, da se odločba izreče za nično. Tožnik pa ob vložitvi predloga tudi ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo aktivno legitimacijo. Tožnik zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti kasneje izdane odločbe o izbiri drugega izvajalca javne službe. Pri ugotavljanju obstoja aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče upoštevati odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-666/10 in opr. št. Up-1153/10...

Izberi vse|Izvozi izbrane