Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 187/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2017davčna izvršba - stroški - povrnitev stroškov - umik tožbeDoločba petega odstavka 25. člena ZUS-1, ki ureja način in merila za povrnitev stroškov v različnih primerih ustavitve postopka po 39. členu ZUS-1, je bila v 25. člen ZUS-1 vnesena z novelo ZUS-1A, ki je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-147/08, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009, s katero je bila ugotovljena neustavnost dotedanje ureditve načina odločanja o stroških v primerih ustavitev postopkov v upravnem sporu. Zakonodajalec je navedeno odločbo Ustavnega sodišča izvršil tako, da je v 25. člen ZUS-1 vnesel nov peti odstavek, v katerem je v prvem stavku za primer, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, določil, da sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, to je po določbah ZPP.
VSRS Sklep X Ips 354/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi in premoženjem - obveznost ni izražena v denarni vrednostiZ izpodbijanimi dokončnimi upravnimi akti, ki so predmet tega upravnega spora, ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (glej npr. sklepa X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013 in X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012) in enakem stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010) je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijani sklepi pa revidentu ne nalagajo plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, preprečujejo...
UPRS Sodba I U 2108/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2017mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba - nevarnost pobegaPresoja okoliščin konkretnega primera, ki se zahteva v skladu z določbo 28. člena Uredbe Dublin III je bila, glede na razloge izpodbijanega sklepa, s strani toženke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj znatne nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek. Obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru, kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom, mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2, ki se po stališču Vrhovnega sodišča RS iz sodbe in sklepa I Up 26/2016 z dne 15. marca 2016...
sklep I U 1438/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek21.11.2013upravni spor – ustavitev postopka – stroški postopkaTožnik uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka, zato sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 271/2012 z dne 21. 11. 2012 zavzelo stališče, da v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani pravni akt odpravilo, ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
UPRS Sklep IV U 181/2016-20Upravno sodiščeUpravni oddelek05.11.2018tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - odlokIzpodbijani Odlok je akt, ki ga izda občina v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZZ, ki določa, da javne zavode ustanavljajo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I Up 518/2012, pri izpodbijanem aktu ne gre za oblastno odločitev, za javno pravni oblastveni posamični akt, ampak za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljske pravice občine. Ko gre za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic, pa sodno varstvo v upravnem sporu ni možno, saj to ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v tem primeru zadevnega javnega zavoda, ampak gre za izvrševanje pravice občine iz drugega odstavka 48. člena ZZ, ki izhaja iz ustanoviteljske pravice občine, ki jo ima na podlagi zakona.
sodba I U 1246/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek08.10.2013žrtev vojnega nasilja – status žrtve vojnega nasilja – priznanje statusa – pogoji za priznanje statusa – nasilni ukrepi okupatorja - trajanje nasilnega dejanjaStališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
VSRS sklep II Ips 58/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015prekinitev postopka - začetek postopka za presojo ustavnosti - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - odločba Ustavnega sodiščaUstavno sodišče je v zadevi U-I-88/15-9 in Up-684/12-32 ugotovilo neustavnost 204. člena ZOR. Določba 204. člena ZOR pa je povsem identična določbi 184. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru. Zaradi povsem enake ureditve v obeh določbah se je Vrhovnemu sodišču vzpostavil dvom v ustavnost 184. člena OZ. Po določilu 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena OZ. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča.
VSRS Sklep I Up 56/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.09.2020status kmeta - priznanje statusa kmeta - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - procesne predpostavke za tožbo - status stranke v upravnem sporu - tožnik v upravnem sporu - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - razlog za obnovo postopka - zavrnitev pritožbeStatus stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 še dodatno pojasnilo, da za vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. V omenjeni zadevi zato pritožniku ni bilo mogoče priznati položaja tožnika v upravnem sporu na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, da ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Sredstvo zoper ravnanje upravnega organa, ki osebe ni povabil v postopek, čeprav bi ta morala v njem sodelovati, je predlog za obnovo postopka.
VSRS Sklep I Up 328/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2016nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - odredba ponudniku storitev informacijske družbe - omejitev spletne strani - omejitve spletne pošte - razumljivost izreka omejitvenega ukrepa - varovanje lastnega interesa - varovanje tujega interesaKer izrek ukrepa, ki ga je sodišče prve stopnje izreklo nasprotni stranki kot ponudniku storitev informacijske družbe, od nje terja zgolj to, da omeji dostop do spletne strani, na kateri se prirejajo nedovoljene igre na srečo, so njene navedbe, da gre za ukrep, ki bo prekomerno prizadel zavezanca, ki prireja nedovoljene igre na srečo, ker mu bo dejansko zasegel spletno domeno v Republiki Sloveniji, vključno z onemogočenjem dostave spletne pošte na njegov spletni naslov, rezultat napačnega razumevanja vsebine izreka in s tem brezpredmetne. Poleg tega s temi navedbami nasprotna stranka ne varuje svojega, temveč interes zavezanca iz odločbe o prepovedi, torej tuj interes. Kot je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevi I Up 54/2012 z dne 16. 2. 2012 pa ponudnik storitev informacijske družbe te pravice nima oziroma s takšnimi navedbami ne more uspeti.
VSRS sodba I Up 23/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.03.2015mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite - nova oziroma ponovljena prošnja za mednarodno zaščito - spremenjena upravno sodna praksa VS v zvezi s sodbami ESČP - vračanje v izvorni kraj oziroma notranja razselitevZakonska dolžnost tožene stranke je da sledi stališčem, mnenjem in napotkom iz sodbe prvostopenjskega sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).Ker je bilo v tem primeru zmotno uporabljeno materialno pravo (68. člen ZMZ) in je posledično dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, so bili izpolnjeni pogoji, ko je prvostopenjsko sodišče v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 248/2014 odpravilo odločbo tožene stranke, in ji zadevo vrnilo v nov postopek ter ji za to dalo napotke.Napotki sodišča prve stopnje za delo tožene stranke v ponovljenem postopku so bili dovolj jasni, da bi tožena stranka ob njihovem upoštevanju v novem postopku ugotovila za odločitev pravno pomembno dejansko stanje in o tožnikovi prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite odločila.Odločanje o prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite je poseben postopek, urejen v 105. in 106. členu ZMZ. V njem se ugotavlja le, ali še obstajajo razlogi za...
sodba U 1436/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2007prosti preudarek - spor polne jurisdikcije - pogojni odpustOdločba o pogojnem odpustu je ne glede na njeno kazenskopravno vsebinsko podlago upravni akt (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 440/2006 z dne 21. 4. 2006). Glede na določbe 109. člena KZ gre za upravno odločanje, pri katerem tožena stranka lahko v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek). Meje odločanja po prostem preudarku so podane v prvem stavku 4. odstavka 109. člena KZ: tožena stranka lahko prosti preudarek uporabi šele potem, ko ugotovi, da je pri obsojencu, o katerega pogojnem odpustu odloča, mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele v primeru, če je ugotovitev pozitivna, lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. O tem, kakšna so pri obsojencu pričakovanja glede ponovitve kaznivega dejanja, odloča na podlagi okoliščin, ki jih 4. odstavek 109. člena določa v drugem stavku. Pri pozitivnem odločanju o prošnji za pogojni odpust...
Sodba I Up 238/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.10.2001ugotovitev državljanstvaPri osebah nemške narodnosti, za katere se po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, je za ugotovitev državljanstva FLRJ bistveno, kje so se nahajale dne 4.12.1948 (ko je bila novela uveljavljena).
Sodba I Up 1118/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2003poprava krivic - odločanje o odškodniniSamo ugovor, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo zaradi šikaniranja, ne more zadoščati za priznanje pravic po ZPKri. Ker je šele 29.3.2001 stopil v veljavo Zakon o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, prej o odškodnini ni bilo možno odločiti.
VSRS Sodba in sklep I Up 254/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.07.2016zaključne ugotovitve - upravni akt po 2. členu ZUS-1 - sestava Komisije kot kolegijskega organa - dopolnjevanje postopka - pravica do izjave - odstranitev objave na spletni strani - vsebina izreka sodbe sodišča prve stopnjeKer gre v obravnavani zadevi za oblastveno odločitev in tožena stranka v Zaključnih ugotovitvah ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja tožnika v posamičnem primeru, so Zaključne ugotovitve akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, torej javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ (tožena stranka) odločil o obveznosti (dolžnem ravnanju) posameznika (tožnika), ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Zato je treba tožniku zagotoviti učinkovito sodno varstvo (23. in 15. člen Ustave RS v povezavi s 157. členom Ustave RS), ki pa je ob ustavno skladni razlagi prav v tem, da se mu zagotovi polna presoja zakonitosti izpodbijanega akta, torej ob vsebinsko celoviti presoji vseh pravnih kot tudi dejanskih okoliščin, saj za zadržanost ali omejenost take presoje ni ne ustavnih in ne zakonskih omejitev. Le v primeru upravnega spora zaradi nezakonitosti dejanja se v izrek vnese njegov kratek opis in čas storitve dejanja, torej okoliščine, ki služijo...
Sklep X Ips 91/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.05.2011carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – vprašanje, bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja odstranitve blaga izpod carinskega nadzoraTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in...
UPRS sodba I U 2098/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek28.01.2015podaljšanje subsidiarne zaščite - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - kvalifikacijska direktiva - možnost notranje zaščiteProblem obravnavanega primera ni v razlagi prvega odstavka 106. člena ZMZ, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe (glede tega je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 188/2014 z dne 4. 6. 2014, s katerim je razveljavilo prvoizdano sodbo v tej zadevi I U 1013/2013 z dne 3. 4. 2014, poudarilo, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti z ZMZ-D spremenjeni prvi odstavek 106. člena – 15. točka obrazložitve), ampak že v identifikaciji razlogov, ki jih je tožnik ne le uveljavljal v svoji prvi prošnji, ampak so te okoliščine botrovale priznanju subsidiarne zaščite in jih je zato v vsakem primeru treba upoštevati tudi v postopku njenega podaljšanja.Zgolj z navajanjem posamičnih dogodkov, tudi če bi bila zaradi njih v povezavi z ostalimi mogoča ocena, da je varnostna situacija dejansko slabša, kot je to ugotovil upravni organ, ni mogoče izpodbiti stališča, da nasilje v Kabulu ne dosega tiste stopnje, ki mora biti dosežena, da bi pomenila...
VSRS Sodba I Up 1/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2015prosilec za mednarodno zaščito - zakonito izrečen ukrep omejitve gibanja - sporen način izvrševanja izrečenega ukrepa - test sorazmernosti- poseg v osebno svobodoV obravnavani zadevi glede na vse okoliščine primera odločitev tožene stranke, da se tožniku izreče ukrep omejitve gibanja v Centru za tujce, sama po sebi še ne pomeni nezakonitega ukrepa, temveč le, da je ta ukrep znotraj Centra za tujce v obravnavanem primeru izvajal na nesorazmeren način. Tožena stranka pri tem ne more načina izvrševanja ukrepa omejitve gibanja v Centru za tujce opravičevati s splošnim režimom v Centru za tujce, saj je treba, tako kot je to navedlo že Ustavno sodišče v odločbi Up-21/11-12, razlikovati med tujci, ki so v postopku odstranitve iz države, in prosilci za mednarodno zaščito.
Sodba I Up 61/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2005premoženje bivših kreditnih zadrugDoločba 67. člena Zakona o zadrugah (ZZad) je specialna norma in je z njo na poseben način urejena denacionalizacija premoženja bivših kreditnih zadrug, le glede postopka in zavezancev se smiselno uporabljajo določbe ZDen. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe št. U-I-142/93, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da 67. člen ZZad ni v neskladju z ustavo.
Sklep I Up 1052/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.01.2005sodne takse - ustavitev pritožbenega postopka - odločba Ustavnega sodišča RSKer je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-32/02 razveljavilo določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah, pritožbeno sodišče pa o pritožbi še ni odločalo, ni več pravne podlage za ustavitev pritožbenega postopka zaradi neplačila sodne takse.
Sklep I Up 367/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.02.2005ustavitev pritožbenega postopka - učinkovanje odločbe ustavnega sodiščaKer v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, odločba Ustavnega sodišča U-I-32/02 z dne 10.7.2003 pa je že začela učinkovati, je z razveljavitvijo določbe 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah prenehala veljati pravna podlaga za ustavitev pritožbenega postopka.

Izberi vse|Izvozi izbrane