Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12907cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02NDA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba U 547/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek24.09.2008vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - denacionalizacijaGradbena parcela je sestavljena iz stavbišča, ki ga predstavljajo vsi objekti znotraj gradbene parcele, in funkcionalnega zemljišča. Ni pomembno, kot kaj je ob določanju funkcionalnega zemljišča opredeljeno zemljišče ob objektu v zemljiškem katastru. Pomembno je, da izpolnjuje pogoj, da je potrebno za redno rabo objekta oziroma, da obseg zazidanega stavbnega zemljišča zadovoljuje pogojem, ki jih za določitev gradbene parcele določa 216. člen ZGO-1. 
sodba U 542/2008Upravno sodiščeJavne finance10.11.2009davek od dobička pravnih oseb - davčno nepriznani dohodki - stroški licenčnin - know - how - uporaba storitvene znamke - davčni postopek - poslovna skrivnostKo gre za postopek ugotavljanja kršitve (davčnega) zakona, se tožeča stranka s sklicevanjem na poslovno skrivnost, ne more izogniti obveznosti razkritja pravno relevantnih podatkov (39. člen ZGD). Njihovo varovanje je namreč v davčnem postopku zagotovljeno. Tožeča stranka je na podlagi sklenjene pogodbe pridobila pravico do uporabe storitvene znamke. Sporna ostaja njena dejanska uporaba, ki je po mnenju sodišča za odločitev bistvena. Tožeča stranka je namreč, ob upoštevanju registrirane dejavnosti v letu 2003, s pogodbo pridobila pravico do uporabe znamke za označevanje storitev, ki niso sodile v okvir njene registrirane dejavnosti. To sicer na obveznost po sklenjeni pogodbi ne vpliva, vpliva pa na presojo odhodkov z davčnega vidika. Po določbi 12. člena ZDDPO se namreč med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj...
Sodba X Ips 336/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2008pogodba o medomrežni povezavi – določitev cene medomrežnih povezav z odločbo ministra – zakonitost podzakonskega predpisaSodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo. Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka 14. člena Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, tudi niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra o obvezni sklenitvi pogodbe in določitvi cen medomrežnih povezav.
Sodba II Ips 17/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008družbena lastnina - načelo povezanosti zemljišča in objekta - superficies solo cedit - načelo zaupanja v zemljiško knjigoČe je na zemljišču v družbeni lastnini gradila družbeno-pravna oseba, je stavba po tem, ko je bila zgrajena, v skladu z načelom superficies solo cedit prav tako postala družbena lastnina.
UPRS Sodba IV U 121/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek20.09.2017nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - verjetni izgled za uspehTožena stranka bi morala, tako kot to zatrjuje tožeča stranka v tožbi, pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
Sodba II Ips 179/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2013izbrisna tožba - pravica uporabe - pogoji za izbrisno tožbo - lastninjenje - nepremičnina v družbeni lastnini - kmetijska zemljišča - ne bis in idem - nezazidana stavbna zemljišča - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - lastninjenje podjetja - skrito premoženje - naknadno lastninjenje - otvoritvena bilanca podjetja - sojenje o isti stvari - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbeTo, da je imel pravni prednik tožene stranke na spornih nepremičninah pravico uporabe, še ne pomeni, da je bila tudi tožena stranka kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Pravica uporabe bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bile sporne nepremičnine (oziroma pravica uporabe na teh nepremičninah) vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Če podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja niso vključila v otvoritveno bilanco, ker so ga morala izločiti, prvi odstavek 6. člena ZZLPPO ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na tem premoženju. Navedena določba ZZLPPO predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke le v tistih primerih, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja...
VSRS sodba II Ips 151/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2016družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnjeNa nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče originarno pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali z gradnjo na tujem. Gradbena dovoljenja, lokacijsko in uporabno dovoljenje ali drugi upravni akti ne glede na to, ali so se nanašali (tudi) na sporno nepremičnino, že po svoji naravi niso mogli odločiti o njuni pravici uporabe oziroma lastninski pravici, odločali so namreč o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov. Če so se organi v postopku njihove izdaje ukvarjali tudi z vprašanjem lastninske pravice oziroma pravice uporabe prvotnih tožnikov, so to reševali le v okviru predhodnega vprašanja, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari. Na njihove ugotovitve pravdno sodišče ni vezano.Soglasje k prenosu pravice uporabe mora biti jasno in nedvoumno, njena pridobitev pa je praviloma odplačna.
UPRS Sodba III U 31/2017-35Upravno sodiščeUpravni oddelek07.09.2017vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračilTožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko Občine ... kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila. Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč in v Sklepu 2011 še dodatno do razlik glede na namembnost pristanišč.
UPRS Sodba III U 16/2017-46Upravno sodiščeUpravni oddelek07.09.2017vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračilTožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko občine. kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila. Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč.
sodba in sklep U 1625/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek23.09.2004azil iz humanitarnih razlogovZa pravilnost odločitve tožene stranke glede neizpolnjevanja pogojev za humanitarni azil je pomembna tudi uporaba principa notranje razselitve. Smiselna uporaba tega principa v zvezi s humanitarnim azilom po ZAzil pomeni naslednje: da je varno območje v izvorni državi praktično, pravno in brez nevarnosti dostopno za zavrnjenega prosilca za azil; da je mogoče pričakovati, da bo zavrnjeni prosilec za azil na varnem območju lahko tudi v perspektivi zaživel v sprejemljivih socialno-ekonomskih razmerah; da na varnem območju država izvršuje svoje suverenosti; da tudi osebne okoliščine zavrnjenega prosilca za azil (spol, starost, zdravje, nacionalna, verska pripadnost, izobrazba, delovna sposobnost, psihološko stanje, morebitne pretekle izkušnje s preganjanjem) uporabo omenjenega principa dopuščajo. Za razpis glavne obravnave ni dovolj, če stranke menijo, da je sporno dejansko stanje, ampak mora tudi po mnenju sodišča biti sporno dejansko stanje oziroma mora stranka utemeljeno...
Sodba II Ips 390/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.2010zavarovalna pogodba – povrnitev škode - pravni standard uporabe vozila – avtodvigalo – v tujini registrirano voziloPojma uporabe vozila ZOZP ne definira. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa.Bistven pogoj za odškodninsko zavezo tožene stranke je, da je škoda nastala pri uporabi vozila prav takrat, ko je bilo to v funkciji prometnega sredstva; ko je motorno vozilo uporabljeno kot delovni stroj, ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva.
Sodba VIII Ips 395/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.10.2010odškodnina zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu - elementi odškodninske obveznosti - uveljavljanje morebitne škodeIz tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, ali je tožniku škoda že nastala oziroma mu zaradi zatrjevane nezakonite razporeditve sploh bo nastala škoda. Eden od elementov odškodninske obveznosti torej ni ustrezno zatrjevan in dokazan.
VSRS Sodba VIII Ips 175/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.05.2019starostna pokojnina - pravnomočna odločba - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odmera - učinek za naprejOdločba o pravici do starostne pokojnine z dne 28. 6. 2000 je postala pravnomočna, zato njene pravilnosti v tem sodnem postopku ni več mogoče presojati. Ker niti 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo niti odločba Ustavnega sodišča tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine vse od upokojitve v letu 2000 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Sodba VIII Ips 436/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vezanost na sklep ODT - poneverba - igralnica - prilastitev denarja - videoposnetek kot dokazDelovno sodišče je na podlagi 13. člena ZPP (ki ureja ugotavljanje predhodnega vprašanja) pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je vezano zgolj na pravnomočno (obsodilno oz. oprostilno) sodbo kazenskega sodišča (če ta obstaja), ne pa npr. na sklep tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ali pa celo na razloge navedene v obrazložitvi tega sklepa.
Sodba U 2320/2003Upravno sodiščeJavne finance04.10.2004carina - pogojna oprostitev plačila carineV kolikor tožeča stranka ne poseduje pisnih dokazov, da je reprodukcijski material, uvožen s carinsko oprostitvijo dejansko izvozila (tega dokaza v upravnem postopku ni predložila), tega dejstva ne more izkazati in dokazati z zaslišanjem strank.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 29/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.03.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - prepozne trditve - prekluzija - bistvena kršitev določb postopkaZ vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
sodba IV U 188/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek20.04.2011zemljiški kataster – parcelacija - sprememba vrste rabe – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – stranka v postopku – stvarna pristojnostVloga stranke z interesom se kljub kasnejšim dopolnitvam ne more šteti kot predlog za obnovo postopka, saj je bila geodetskemu upravnemu organu poslana zgolj v vednost. Stranka z interesom v postopku določitve rabe zemljišča, četudi bi bila vloga obravnavana kot predlog za obnovo postopka, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. Zato bi moral prvostopenjski organ njeno vlogo, kolikor bi še vztrajala, da se vloga obravnava kot predlog za obnovo postopka, že zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije kot nedovoljeno zavreči.
sodba II U 94/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek16.02.2011upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt v obliki predpisa - koncesija - javna gospodarska služba - trajanje koncesije - sprememba koncesijskega akta - neskladje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo - poseg v pridobljene pravice koncesionarjaDoločba občinskega odloka, ki se nanaša na točno določen pravni subjekt in na točno določeno koncesijsko razmerje, predstavlja (ne glede na obliko predpisa in ne glede na njegovo poimenovanje) po svoji vsebini posamičen in konkreten akt, katerega zakonitost presoja sodišče v upravnem sporu.Koncedent lahko v času trajanja koncesijskega razmerja obdobje trajanja koncesije v koncesijskem aktu bodisi skrajša bodisi podaljša, a le v kolikor to ni na škodo pravic, ki jih koncesionarju daje sklenjena koncesijska pogodba.Koncesionar zgolj z enostransko spremembo koncesijskega akta (četudi je v njem izrecno naveden) še ne pridobi pravic iz koncesijskega razmerja – te nastanejo s soglasjem strank, to je s sklenitvijo oziroma z vsakokratno spremembo koncesijske pogodbe, ki mora biti, da pravno učinkuje, po izrecni določbi zakona pisna.
sodba in sklep U 945/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek20.11.2004premoženjeV 67. členu Zakona o zadrugah je uzakonjena materialna pravna podlaga za denacionalizacijo podržavljenega zadružnega premoženja zadružnih kreditnih podjetij ter je nanj mogoče opreti zahtevo za vračilo podržavljenega premoženja v primerih, ko je bilo premoženje kreditnim zadrugam prisilno odvzeto na podlagi Uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug in je njihova statusna pravna subjektiviteta tedaj prenehala, zaradi česar formalnega pravnega nasledstva ni mogoče izkazati. 
Sodba in sklep U 1973/2001Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic27.02.2004poseg v človekove pravice - stroški postopka – sodba taksa - taksna oprostitev - odškodnina - procesna legitimacija upravnega organa v sporih zaradi posega v pravico do sodnega varstvaSodišče je ugotovilo, da je prva tožena stranka nezakonito posegla v tožnikovo pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja, ki mu jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije v 23. členu, kajti obdobje, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, namreč obsega čas od vložitve predmetnega predloga, to je 28. 12. 1993, do dneva, ko je sodišče odločilo o tožbi v obravnavanem primeru, to je 27. 2. 2004, torej skupno 10 let in dva meseca. Takšne dolžine časovnega obdobja reševanja predmetne zadeve v tožnikovem primeru že samo po sebi ni mogoče opredeliti v besedni zvezi "brez nepotrebnega odlašanja" ob upoštevanju določbe 1. odstavka 99. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki kot nujen opredeljuje postopek za določitev odškodnine. Z določbami ZNP je opredeljena tako obvezna vsebina predloga (21. člen) kot tudi določena smiselna uporaba določb ZPP, s tem pa prvi toženi stranki dana možnost učinkovitega procesnega vodenja tudi s preprečevanjem morebitnih...

Izberi vse|Izvozi izbrane