Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02Mzc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba U 1228/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek07.09.2010denacionalizacija – vrnitev podržavljene nepremičnine – odškodnina v obliki obveznic - ovire za vrnitev – začasna odredba po ZLPP – prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanjaČe ni dolžnosti vračila ni nedopustnosti razpolaganja in s tem potrebnega pravnega interesa za reševanje predhodnega vprašanja.
sklep IV U 213/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek30.11.2010upravni spor – dopustnost upravnega spora – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe – zavrženje tožbeIzpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
sodba in sklep U 1757/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek05.08.2008smiselna uporaba ZUP - test očitne nerazumnosti izbire kandidatov - imenovanje direktorja zavodaIz določila 3. odstavka 36. člena ZUJIK sicer izhaja, da predhodni mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda nista omejeni na kandidata po ustanoviteljevem izboru, vendar minister po tem določilu ni obvezan od svetov zahtevati, naj se mnenji nanašata na vse kandidate. Mnenje mora samo zahtevati. Tožnik nima prav, ko trdi, da sta mnenji svetov obvezujoči. Izdani mnenji predstavljata le pravno relevantno okoliščino, ki lahko zožuje avtonomijo ministra pri izbiri in končni odločitvi v tem smislu, da bolj kot je ministru nasprotujoče mnenje o kandidatih s strani enega ali obeh svetov tehtno obrazloženo, bolj mora biti temu primerno obrazložena tudi izbira strani ministra, pri čemer zakonitost odločitve ministra (nearbitrarnost glede na mnenji svetov) sodišče presoja preko t.i. testa očitne (ne)razumnosti, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ. Na zakonitost izpodbijanega akta nima nobenega vpliva dejstvo, da je v postopku odločanja...
sodba in sklep U 1300/2003Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic10.09.2003posebna oblika zaščite - azilOrgan je odločil v zadevi po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke. Pravilno je stališče tožene stranke o povezanosti postopka za priznanje azila (na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil) in postopka za priznanje posebne oblike zaščite (na podlagi 61. člena ZAzil). To stališče temelji na določbi 1. odstavka 61. člena ZAzil, iz katere izhaja, da je (pravnomočna) odločitev o zavrnitvi prošnje za azil procesna predpostavka (formalni pogoj) za uvedbo postopka za priznanje posebne oblike zaščite. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da iz zahteve tožnika za priznanje posebne oblike zaščite niso izhajali takšni argumenti, ki ne bi bili že v postopku za priznanje azila znani pristojnemu organu. Zato je pravilen zaključek, da ponovno zaslišanje tožeče stranke ni bilo potrebno in da je bil v tem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 144. člena ZUP za odločanje po skrajšanem postopku, po tem ko je tožena stranka na podlagi primerjave...
VSRS Sodba IV Ips 26/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.05.2015zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnavaSodišče dejstev ni ugotovilo z uporabo objektivne metode, temveč se je oprlo predvsem na posredne ugotovitve policista, dokazni predlog za zaslišanje storilca in še zlasti sopotnice v njegovem vozilu pa je zavrnilo s posplošenimi razlogi, s čimer je kršilo določbo prvega odstavka 6. člena EKČP ter določbi 22. in 29. člena Ustave v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in določbo prvega odstavka 90. člena ZP-1 v zvezi z 99.b členom ZP-1 in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1.
UPRS Sodba III U 240/2016-7Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2017inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - popravni sklep - napačna navedba parcelne številkeV zadevi ni bilo nikoli sporno, da se odločba nanaša na sporni objekt, saj to potrjujejo vse listine v upravnem spisu. Ne gre torej za zmoto v volji organa, ki je v zadevi odločal, pač pa za napako v zapisu parcelne številke, torej pisno pomoto, ki jo je tožena stranka s sklepom o popravi pomote z dne 7. 6. 2006 odpravila. Ker sta sporna odločba in sklep o popravi pomote zaključena celota, sodišče ne sledi trditvi tožnikov, da je tožena stranka od njiju zahtevala poseg na tuji parceli, torej storitev kaznivega dejanja, kar potrjuje tudi celotni potek upravnega postopka, navsezadnje tudi že izvršeno rušenje.
VSRS Sodba II Ips 83/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizijaRazlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.
VSRS Sklep II Kr 16929/2015-1058Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.08.2015pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost priporaPonovitvene nevarnosti obdolžencev ni moč odpraviti z milejšim ukrepom, na primer s hišnim priporom. Ker pri hišnem priporu ni mogoče zagotoviti celodnevnega nadzora nad priprto osebo, je odreditev hišnega pripora vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil, česar pa v obravnavanem primeru - glede na težo očitanih kaznivih dejanj, način izvršitve ter ostale okoliščine - od obdolžencev ni mogoče pričakovati.
UPRS Sodba III U 70/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek16.02.2018inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - prizidek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - izrek odločbeZa gradnjo k legalnemu objektu prizidanega objekta tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da gre za nelegalno gradnjo. Dimenzije in etažnost objekta so v inšpekcijski odločbi namenjene zgolj konkretizaciji sporne gradnje. Izrek izpodbijane odločbe je dovolj jasen, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri objekt je sporna gradnja, tožnik pa tudi sicer, razen da navaja svoje mere objekta, ni ponudil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegove trditve o napačno ugotovljenim dimenzijah.
UPRS Sodba II U 351/2018-14Upravno sodiščeUpravni oddelek17.09.2020sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - stroški - odjem električne energije - neupravičen odjem električne energije - obračunavanje omrežnine - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivne uporabe zakonaOskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije. Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem. Prvi...
Sklep II Ips 294/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.04.2008zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - odlog izvršbe na predlog dolžnika - jezikovna razlaga zakona - interes upnikaDoločba drugega odstavka 71. člena ZIZ, da lahko sodišče odloži izvršbo le enkrat in najdlje za tri mesece, je jasna in pomeni absolutno omejitev števila odlogov. V izvršilnem postopku ne gre za to, da bi moral zakon zagotoviti ravnovesje položajev strank, ampak je nujno, da mora v prvi vrsti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti ter test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen, kot na primer v ureditvi pravdnega postopka
sodba U 2211/2003Upravno sodiščeJavne finance30.08.2004odbitek vstopnega DDV - DDVPogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV je račun, ki mora vsebovati vse podatke iz 34. člena ZDDV. Ker na vseh računih, ki so navedeni v prvostopni odločbi, manjka pravilna označba firme tožeče stranke kot prejemnika računa, in sicer nesporno ni navedenega imena samostojnega podjetnika, računi ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih zahteva 3. točka 1. odstavka 34. člena ZDDV. Firma tožeče stranke namreč ni bila označena v skladu z določili 1. odstavka 73. člena ZGD, po katerem sta ime in priimek bistveni in nepogrešljivi sestavini firme podjetnika. 
sodba U 1790/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2004državljanstvo upravičenca do denacionalizacijeKer je tožnik v Italiji prebival tudi na dan uveljavitve pogodbe med SFRJ in Republiko Italijo - Osimski sporazum (Uradni list SFRJ - MP, št. 1/77), se po presoji sodišča se neutemeljeno sklicuje na to, da mu državljanstvo SFRJ ni moglo prenehati ex lege z uveljavitvijo tega sporazuma. 
sodba U 822/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek14.09.2004državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - načelo materialne resnice - dokazno pravo - pogoji za denacionalizacijoČe organ podlage za odstop od načela materialne resnice nima ne v procesnih predpisih ne v materialnem zakonu, ga je dolžan spoštovati in kršitve tega načela ne more opravičevati, češ da stranke pozivu za predložitev dokaza niso sledile, sam pa dokazila tudi ne bi mogel pridobiti. Le tedaj, če bi organ sam tak dokaz brezuspešno poskušal dobiti ter če bi stranke dokazila na poziv, v katerem bi bile na posledico opozorjene, ne predložile, bi na podlagi 3. odstavka 167. člena ZUP/86 od načela materialne resnice lahko odstopil v tem smislu, da bi glede na okoliščine primera presodil, kakšen vpliv ima to na reševanje stvari oziroma ali odklonitev zahteve ne kaže, da bi vsebina listine stranki ne bila v korist, ker bi jo sicer predložila. 
UPRS sodba IV U 159/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek22.04.2014koncesija – podelitev koncesije - opravljanje storitev za trg dela – razpisni pogoji – izpolnjevanje razpisnih pogojevTožnik je ob oddaji ponudbe priložil izjavo o izpolnjevanju prostorskih pogojev. S tem pa še ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja, kot to zmotno meni v tožbi, saj mora ponudnik izpolnjevati zahtevane pogoje iz razpisa tudi vsebinsko oziroma materialno (in ne samo formalno). Na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da v pozivu za dopolnitev vloge, ki ga je tožniku poslala komisija, izrecno ni navedeno, da mora posredovati komisiji dokazila o samem imetništvu računalnikov, saj je pogoj o zadostnem številu računalnikov glede na površino prostorov določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ki ga mora ponudnik glede na določbe javnega razpisa pri izpolnjevanju prostorskih pogojih tudi upoštevati. Izpolnjevanja tega pogoja pa tožnik tudi ne more izkazati z navedbo, da ima zahtevane računalnike v svojih osnovnih sredstvih, saj to ni bilo zahtevano med pogoji razpisa, je bilo pa zahtevano izkazovanje stalne opremljenosti prostorov z računalniki, česar pa...
UPRS Sodba IV U 103/2017-7Upravno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba - načelo materialne resniceNastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku.
Sodba IV Ips 138/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.02.2014hitri postopek - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predlogaLastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila je v posebnem dokaznem položaju, ki zaradi življenjskih izkušenj temelji na domnevi, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila tudi storilec ugotovljenega prekrška. Sodišče pa mora presoditi predlagane oziroma predložene razbremenilne dokaze, izvesti dokaze, glede katerih je storilec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal njihovo pravno relevantnost, in v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva.
sodba II U 94/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2013preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - pravica do vpogleda v spisPravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zadevah, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu. Ta pravica ni omejena na vprašanje, ali gre v zadevi za upravno zadevo ali ne.
Sodba in sklep U 620/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek20.01.2004denacionalizacija - državni pravobranilec kot tožnik v upravnem sporu - cerkveni red kot denacionalizacijski upravičenecKateri državni pravobranilec ima v upravnem sporu aktivno tožbeno legitimacijo (ko državni pravobranilec kot tožnik sproži upravni spor), ZDPra in ZUS ne določata. Po upravnosodni praksi to funkcijo opravlja državno pravobranilstvo na sedežu, kar je po mnenju sodišča skladno z intencijo zakona, da zunanji oddelki opravljajo nalogo zastopanja, druge funkcije pa sedež organa, in tudi zmanjšuje možnost konfliktnosti funkcije zastopanja in funkcije varovanja javnega interesa. V skladu s to prakso bi torej tožbo moral vložiti državni pravobranilec na sedežu. V obravnavanem primeru je kot denacionalizacijskega upravičenca treba šteti red, saj ZDen poleg cerkva in verskih skupnosti kot upravičence izrecno določa verske ustanove oziroma rede. Red je v smislu 7. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji civilna pravna oseba, po kanonu 116 Codex iuris canonici (uveljavljenem 27. 11. 1983) pa je javna pravna oseba (javna pravna oseba so skupnost...
VSRS Sklep VIII Ips 85/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2020trpinčenje na delovnem mestu - odgovornost za škodo - protipravnost - krivdaTrpinčenje na delovnem mestu je lahko sestavljeno iz več, tudi drobnih ravnanj, ki na prvi pogled vsako zase objektivno ni niti graje vredno ali očitno negativno in žaljivo, pa postanejo takšna, če v njih, gledano skupaj kot celoto, prepoznamo vzorec ravnanja, ki se ponavlja ali je sistematičen, to celoto ravnanj pa bi običajno občutljiv, nepristranski in razumen opazovalec spoznal kot graje vredno ali očitno negativno in žaljivo. Za opredelitev nekega dejanja za trpinčenje ni pomembno, v kakšnem odnosu nadrejenosti ali podrejenosti sta izvajalec in žrtev. Glede na opredelitev njegove obveznosti iz 47. člena ZDR-1 delodajalec za škodo, ki je nastala zaradi trpinčenja, lahko odgovarja na dveh podlagah. Njegova odgovornost bo krivdna, če je vedel za trpinčenje, pa ni zagotovil takšnega delovnega okolja, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev oziroma ni sprejel ustreznih ukrepov za zaščito delavcev...

Izberi vse|Izvozi izbrane