Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba I U 1413/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek16.03.2012kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic – izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje – odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – aktivna legitimacijaV obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik v postopku izdaje spornega dovoljenja ni imel položaja stranke. To pomeni, da tudi zahteve za odpravo oziroma razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičen uveljavljati.Ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča RS št. Up-666/10 in Up-1153/10 je tožnik upravičen predlagatelj za izrek odločbe – dovoljenja za ničnega. Ustavno sodišče je v navedenih odločbah namreč zapisalo, da so vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi...
Sodba I Up 853/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2006plačilo zamudnih obresti - vračilo zamudnih obresti davčnemu zavezancu - odločba ustavnega sodiščaOd objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-329/02 z dne 8.4.2004 v Uradnem listu RS, se od preveč plačanega davka davčnemu zavezancu obračunajo zamudne obresti po 4. odstavku 95. člena ZDavP.
UPRS Sklep I U 793/2019-8Upravno sodiščeUpravni oddelek17.05.2019mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe - pravni interesToženka je sodišče 9. 5. 2019 obvestila, da je tožnik 5. 5. 2019 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo.
VSRS sodba VIII Ips 51/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.09.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delodajalec - veleposlaništvo tuje države – pisno opozorilo - pravne posledice ustavne odločbe - ugotovitvena odločba - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstvaOdpoved pogodbe o zaposlitvi je temeljila na zakonu, za katerega je Ustavno sodišče z naknadno objavljeno odločbo ugotovilo, da je protiustaven, ker nedopustno posega v pravico do sodnega varstva. Zato se na podlagi stališča Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-45/07, Up-249/06, postavlja vprašanje, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z Ustavo.Ustavnopravni standard za presojo kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je v vsakem konkretnem primeru "učinkovitost sodnega varstva". Iz tega sledi, da zgolj dejstvo, da je med pisnim opozorilom in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poteklo več kot eno leto, ne pomeni nujno, da je podana že kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva. Bistveno je torej vprašanje, ali je bilo sodno varstvo zoper pisno opozorilo zaradi časovne odmaknjenosti bistveno oteženo in zato neučinkovito.
UPRS sodba I U 1407/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek04.07.2012državljanstvo – ugotavljanje državljanstva – nemška narodnost – domneva nelojalnostiStranka je lahko uspešna pri dokazovanju lojalnosti osebe, katere državljanstvo se ugotavlja, zgolj v primeru, če ponudi navedbe in dokaze o časovno kontinuiranih ravnanjih, ki brez dvoma izpričujejo lojalnost te osebe interesom slovenskega naroda, in ki tako izničijo negativni pomen članstva osebe v organizacijah Kulturbund in Štajerska domovinska zveza. V konkretnem postopku pa iz izjav strank in izpovedi prič ne izhaja, da je za izpodbitje domneve nelojalnosti izkazano zadostno aktivno ravnanje imenovanega v korist slovenskega naroda, da bi zadostilo standardom, navedenim v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 1088/2003. Tožniki v postopku niso dokazali obstoja okoliščin, ki bi prepričljivo izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti imenovanega, ker niso predložili dokaza, da bi imenovani kontinuirano deloval v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ niti ni bil aktiven v boju na strani protifašistične koalicije.
Sodba X Ips 270/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.07.2010dovoljena revizija – zelo hude posledice za stranko - prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu – potrditev negativne ocene – ugotovitev sodnega sveta - ocena sodniške službe - strokovno opravilo – prosti preudarek – nepravilnosti pri izvajanju sodniške službePotrditev negativne ocene s strani sodnega sveta, čeprav so v njem člani tudi „nesodniki“, ki pa so pravni strokovnjaki, je strokovno opravilo, ne pa oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi ocenjevanega sodnika. Glede na stališča Ustavnega sodišča v njegovih odločbah Up-132/96 in Up-134/95, sodni svet tudi ne more spreminjati ocene sodniške službe, temveč le v primeru negativne ocene odloča o njeni potrditvi ali pa zavrnitvi in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu personalnemu svetu. Posledica, ki nastane zaradi potrditve negativne ocene, to je prenehanje sodniške službe, pa ni odločitev sodnega sveta, temveč s potrditvijo negativne ocene nastopi po zakonu samem. Sodni svet le ugotovi, da je posledica nastopila z dnem potrditve negativne ocene (76. člen ZSS).
Sklep III Ips 76/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.09.2006dovoljenost revizije - pravica do revizije - gospodarski spor - sosporništvo - materialno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več ugotovitvenih zahtevkov z različno dejansko podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe v revizijskem postopku - poprava tožbe - vrnitev tožbe v dopolnitev v revizijskem postopku - zavrženje revizijeVrhovno sodišče je revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi (Up-324/05 z dne 12.1.2005).
Sodba I Up 689/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.11.2007azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanjaPo presoji pritožbenega sodišča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pritrjuje toženi stranki, so bili razlogi za omejitev gibanja tožniku že ugotovljeni in obrazloženi v sklepu tožene stranke z dne 24.7.2007. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, kar izhaja iz sodnih spisov, da je tožnik zoper ta sklep vložil tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sodbo (opr. št. U 1533/2007 z dne 3.8.2007), to sodbo pa je s svojo sodbo (opr. št. I Up 542/2007 z dne 20.8.2007) potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da obe sodbi v celoti pritrjujeta ugotovitvam tožene stranke, da dejansko obstaja sum, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek.
Sodba I Up 928/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2009gradbeno dovoljenje - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacijeV projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi prenešena na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov. Zato upravni organi, ki so pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj, ne morejo v svoji pristojnosti presojati strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne gradbene dokumentacije.
Sodba X Ips 485/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.03.2012denacionalizacija – dovoljena revizija - izvzem stanovanj iz nacionalizacije – obseg vračanja – pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - zahteva vlagatelja kot pravnega naslednika upravičencaPravica uporabe na skupnih delih in zemljišču je po svoji naravi stvarnopravno upravičenje podobno lastninski pravici (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 421/2007 z dne 19. 7. 2007), ki je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. To pomeni, da ne glede na to, da sta bila po določbah ZNNZ stavba in gradbeno zemljišče podržavljena in sta prešla v družbeno lastnino, to premoženje v obsegu sorazmernega deleža, na katerem so imeli pravico uporabe etažni lastniki, ni predmet denacionalizacije po ZDen.Vlagateljica, ki je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot pravna naslednica prejšnjih solastnikov obravnavanega premoženja, tega ni mogla storiti za prejšnjo solastnico, ki je bila v času vložitve zahteve še živa. V teh okoliščinah organ ni imel podlage, da bi vlagateljico pozival k predložitvi pooblastila.
Sodba I Up 651/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.11.2011mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločbaSklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Sklep I Up 32/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.01.2012mednarodna zaščita - podaljšanje omejitve gibanja – obstoj pravnega interesa za pritožbo – vrsta tožbenega zahtevka – prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa – neustavnost ZUS-1 glede možnosti ugotovitvenega tožbenega zahtevka – zavrženje pritožbeObstoj pravnega interesa je ena od osnovnih predpostavk za dovoljenost vsakega pravnega sredstva. Tudi za pritožbo. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva ima vlagatelj, ki lahko pričakuje določeno pravno korist, ki je brez tega procesnega dejanja ne bi mogel doseči. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Če pa si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, to je tudi za odločanje o pritožbi. V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 7. 1. 2012, zato si tožnik (glede na vse navedeno) svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s potekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za varstvo svojih pravic...
sodba U 80/2005Upravno sodiščeJavne finance21.08.2006zamudne obrestiTožena stranka je pravilno sledila napotkom Vrhovnega sodišča RS, ko je v ponovnem postopku odločala o teku zamudnih obresti po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004. 
UPRS Sodba I U 34/2017-15Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine od tuje države - odločba Ustavnega sodiščaOkoliščina, da je „obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v tuji državi“, ne da bi bilo ugotovljeno, da je imela oseba, ki uveljavlja upravičenja na podlagi ZDen, pravico to odškodnino od tuje države tudi dobiti, če bi jo (na podlagi te „načelne pravice“) uveljavljala, po stališču Ustavnega sodišča v citirani odločbi Up-828/15 z dne 5. 10. 2017 ne zadostuje za izključitev osebe od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Organ pri odločanju o izključenosti prejšnjih lastnic od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen upoštevati tudi zakone, s katerimi se je odškodnina, predvidena v FIP, določala.
UPRS Sodba I U 313/2019-6Upravno sodiščeUpravni oddelek21.04.2020denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - verjetno izkazani obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopkaVložen predlog za obnovo postopka ni prestal formalnega preizkusa iz razlogov, ki jih organa navajata v zvezi z uveljavljanima obnovitvenima razlogoma po 2. in 3. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. V zvezi z razlogom po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP pa sodišče soglaša z drugostopenjskim upravnim organom, da sodba Ustavnega sodišča, Up-282/15 z dne 5. 10. 2017, ne rešuje predhodnega vprašanja, na katerem temelji odločba Upravne enote Jesenice, št. 363-14/92 z dne 10. 2. 2010, ker predhodnega vprašanja, na katerem ta temelji, v bistvenih točkah ne rešuje drugače. Torej predlagatelj okoliščine, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazal.
Sklep I Up 191/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.01.2014sodne takse - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - predlog za obročno plačilo sodnih taksČe tožnik ne izkaže, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, sodišče predlog za oprostitev plačila sodnik taks zavrne. Enako kot oprostitev plačila sodnih taks, tudi obročno plačilo sodnih taks predstavlja izjemo od splošnega pravila plačila sodne takse (v enkratnem znesku).
Sklep I Up 508/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2013ukrep gradbenega inšpektorja – pravni interes – investitor - lastnik – pravni naslednik investitorja ali lastnika – dejanski interesPritožnica, ki s tožbenimi in pritožbenimi navedbami ni izkazala, niti to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, da je zavezanka za odstranitev obravnavanega objekta, oziroma da je lastnica spornega zemljišča ali pa pravna naslednica oziroma investitorica spornega objekta, nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo gradbenega inšpektorja.
Sklep I Up 214/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2012prepozna pritožba – fikcija vročitve – začetek teka rokaFikcija vročitve nastopi 15 dan od dneva, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Pritožba, vložena po preteku 15-dnevnega roka, je prepozna.
VSRS Sklep I Up 215/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2019postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokazaV obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.
UPRS sodba I U 2303/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek29.01.2013obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – relevanten dokazNi dopustno sklepanje, h kakršnemu ob odsotnosti relevantnega dokaza napeljuje tožnik, ki navaja, da namreč iz predložene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je B.B. podpis A.A. ponaredila (na pooblastilu z dne 19. 5. 2005), zato naj bi bil po njegovem mnenju edino razumen sklep, da je ponaredila tudi podpis na pooblastilu z dne 20. 5. 2005 (tako sklepanje ni dopustno že glede na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS).Prvostopenjski organ je pri preizkusu predloga za obnovo postopka v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 10. točke 260. člena ZUP zaključil, da predlog ni pravočasen, ob ugotovitvi dejstev, da je bil postopek, katerega obnovo je tožnik predlagal, končan z odločbo, ki je bila izdana 8. 9. 2005 in je postala dokončna 30. 9. 2005. Ob takih dejstvih je zaključek prvostopnega organa pravilen. Prvostopenjski organ namreč izpodbijane odločbe niti ni temeljil na zaključku o neizkazanosti obnovitvenega razloga...

Izberi vse|Izvozi izbrane