Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 252/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - izvajalec gospodarske javne službe - razlastitev - razlastitveni akt - dobra vera - pravni posel - odločba Ustavnega sodišča - zavrnitev revizije - dopuščena revizijaPridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi in posledično ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi). Upoštevna je tudi odločba Ustavnega sodišča Up-849/14.
Sodba III Ips 232/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.10.2010zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - zahteva za varstvo zakonitosti - pravilo ne ultra alterum tantumUpoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05 z dne 6. 3. 2008, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za pripadajoče zamudne obresti v delu, v katerem presega 4.122,96 EUR.
VSRS Sklep I Up 372/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2015oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga - pritožbena novotaBilanca stanja pritožnice na dan 31. 12. 2013 kaže, da ima pritožnica premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR za vsako zadevo ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev, niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi s finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti ali da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost.Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa, navedbe glede nezmožnosti unovčitve premoženja in navedbe o upniku pritožnice Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogih za taksno oprostitev oziroma izjavah o premoženjskem stanju in se zato...
UPRS Sklep I U 447/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek15.03.2018mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbeTožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Sodba I Up 715/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.08.2005vračanje premoženja na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957 - nepravnomočno končan postopek denacionalizacije - upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča - zavrženje tožbeČe v nepravnomočno končanih denacionalizacijskih zadevah, kjer gre za vračanje premoženja, podržavljenega na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-58/04 z dne 10.2.2005 (Ur. list RS, št. 18/05), sicer gre za zmotno uporabo materialnega prava. Tožba se v delu, ki ni bil predmet pritožbe v upravnem postopku, zavrže.
VSRS Sodba VIII Ips 8/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprejUstavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v zvezi s ponovno odmero pokojnine izrecno določilo uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, s katerim nepravilne odločitve oz. njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti za nazaj, temveč se lahko le za naprej vzpostavi zakonito stanje. Poleg tega Ustavna odločba v 5. točki tudi jasno določa časovni učinek odločbe o ponovni odmeri, ki jo izda toženka tako, da nova odločba v vseh primerih učinkuje zgolj za naprej (od zahteve oz. od po uradni dolžnosti izdane odločbe dalje), in ne za nazaj.
Sodba I Up 1509/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.01.2005denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - interpretacijska odločba ustavnega sodiščaInterpretivna odločba Ustavnega sodišča (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
Sodba I Up 999/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.01.2005denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - interpretativna odločba ustavnega sodiščaInterpretativna odločba Ustavnega sodišča (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
Sodba I Up 1265/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.01.2005denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - interpretativna odločba ustavnega sodiščaInterpretivna odločba Ustavnega sodišča RS (U-I-130/01 z dne 23.5.2002), izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
Sodba I Up 1205/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.06.2005vpis v register agrarnih skupnosti - odločba ustavnega sodišča - upravni spor - zmotna uporaba materialnega pravaSodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe 3. odstavka 4. člena ZPVAS, ker jih je razlagalo drugače, kot jih je razložilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-308/02 z dne 22.4.2004.
Sodba I Up 889/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.06.2005ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev njihovega premoženja in premoženjskih pravic - vpis v register agrarnih skupnostiUpravna organa in sodišče prve stopnje sta napačno uporabila določbe 3. odstavka 4. člena ZPVAS, ker sta jih razlagala drugače, kot jih je razložilo ustavno sodišče v odločbi U-I-308/02 z dne 22.4.2004.
Sodba I Up 659/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2011mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dopustnost omejitve gibanja – zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – sorazmernost ukrepa – zagotavljanje javnega radaVrhovno sodišče je že v sodbi I Up 200/2011 z dne 21. 4. 2011 zavzelo stališče, da celotna druga alineja prvega odstavka 51. člena ZMZ predstavlja le podlago za ustavno skladno razlago posameznih v tej alineji navedenih določb 55. člena ZMZ, kar pomeni, da je navedeni zakonski določbi (5. oziroma 6. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ) mogoče uporabiti ne samo v primerih, ko naj bi šlo za preprečitev konkretnega nezakonitega vstopa v državo, temveč tudi, ko gre zaradi zagotavljanja javnega reda za preprečitev potencialnega nezakonitega vstopanja, ali za zagotovitev izvršitve upravnega akta, ki bo izdan v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito (9. točka citirane sodbe Vrhovnega sodišča).
UPRS sodba I U 1334/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2016gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - razveljavitev gradbenega dovoljenjaTukajšnje sodišče je v zadevi že odločalo in je s sodbo opr. št. I U 493/2010 z dne 12. 5. 2011 tožbo zavrnilo. Pri tem je sicer menilo, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje nezakonito, vendar iz razlogov, ki jih tožnika ne moreta uveljavljati v okviru svoje pravne koristi, ker gre za izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki so predpisani – in se zato tudi preverjajo – izključno v okviru zaščite javne koristi. Ureditev vprašanj o umestitvi gradnje v prostor, njenem arhitektonskem oblikovanju, komunalni oskrbi in skladnosti s pogoji prostorskega akta namreč po tem stališču ni vezana na lastništvo nepremičnin v vplivnem območju te gradnje, temveč zgolj na interes širše javnosti. Ustavno sodišče RS je to sodbo z odločbo št. Up-740/12-21 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje.
VSRS Sodba VIII Ips 110/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprejNa podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
VSRS Sodba VIII Ips 69/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprejUstavno sodišče je v 4. točki izreka odločbe U-I-239/14 in Up 1169/12 z dne 26.3. 2015 določilo način izvršitve svoje odločbe. Odločilo je, da mora tožena stranka izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri; trenutek upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje in ne tudi za nazaj. S tem je izenačilo zavarovance, ki niso (mogli) vložili zahteve v času veljave ZPIZ-1 in je tudi niso vložili po uveljavitvi ZPIZ-2, in tistimi, ki so to storili.
VSRS Sodba VIII Ips 60/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.10.2018ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprejUstavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v zvezi s ponovno odmero pokojnine izrecno določilo uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, s katerim nepravilne odločitve oz. njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti za nazaj, temveč se lahko le za naprej vzpostavi zakonito stanje. Poleg tega Ustavna odločba v 5. točki tudi jasno določa časovni učinek odločbe o ponovni odmeri, ki jo izda toženka tako, da nova odločba v vseh primerih učinkuje zgolj za naprej (od zahteve oz. od po uradni dolžnosti izdane odločbe dalje), in ne za nazaj.
UPRS sklep I U 519/2014Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic07.04.2014upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – tožba zoper sklep Ustavnega sodišča – zavrženje tožbeTožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
VSRS Sodba VIII Ips 243/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2018ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočna odločba - neprava obnova postopka - učinkovanje odločbe za naprejMožnosti za spremembo pravnomočne odločbe je v času priznanja pravice do starostne pokojnine tožeči stranki določal ZUP v četrtem odstavku 225. člena. Tožeča stranka te možnosti ni izkoristila. V letu 2011, ko je vložila novo zahtevo, pogoji za obnovo postopka po ZUP zaradi poteka rokov niso bili izpolnjeni. Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je v vseh primerih določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
Sklep X Ips 666/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.02.2009ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizijePo ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu Up 858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.
Sodba I Up 51/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.04.2003imenovanje notarjaS sodbo Vrhovnega sodišča RS I Uv 5/95 z dne 17.3.1995 je prizadeti stranki omogočeno, da se ob vsakem bodočem razpisu pod enakimi pogoji, torej pod pogoji, določenimi v 10. členu ZN, poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Prizadeta stranka (kandidat za notarja) nima pravice biti imenovana za notarja, ampak le pravico, da se pod enakimi pogoji poteguje za zasedbo notarskega mesta.

Izberi vse|Izvozi izbrane