Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12813cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I Up 227/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.05.2011načelno mnenje - začasna odredba – predhodni preizkus tožbe – dokončen posamični aktSodišče prve stopnje je o začasni odredbi odločilo preuranjeno. Njegov preizkus procesnih predpostavk ne temelji na vsebini tožbe in priloženega načelnega mnenja, temveč na pravni argumentaciji, ki je oprta le na normativno ureditev in nekatera stališča iz sodnih oziroma ustavnosodnih odločb, za katere pa ni nujno, da se nanašajo na enak primer, kot je obravnavani. Takšen preizkus procesnih predpostavk pa se ne more šteti za predhodni preizkus tožbe, kakršnega ustaljena upravnosodna praksa (sklep Vrhovnega sodišča I Up 124/2008 z dne 20. 3. 2008 in drugi) zahteva za odločanje o izdaji začasne odredbe.
Sodba X Ips 737/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.11.2010odobritev pravnega posla – kmetijska zemljišča – dovoljena revizija – zakonca – predkupna pravica – izjava o sprejemu ponudbePovratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna. Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.
Sodba I Up 155/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – dovoljena pritožba – opredelitev tožene stranke – ocena strokovne komisije – strokovna narava ocene - prosti preudarek – obseg preizkusaV upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je že od uveljavitve ZUS-1 v letu 2007 ustaljeno stališče (na primer I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009, I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010, X Ips 413/2010 z dne 10. 11. 2010, I Up 162/2011, I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012), da je v zadevah imenovanja notarja v upravnem sporu kot pravno sredstvo dovoljena pritožba. Ta je posebej omenjena v devetem odstavku 10. člena ZN, v katerega pa ZUS-1 z določbo prvega odstavka 73. člena ni posegel, iz prvega odstavka 107. člena ZUS-1 pa izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo v upravnem sporu tisto, ki ga določa ZUS-1, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tak poseben zakon je ZN (njegov deveti odstavek 10. člena), ki pritožbo posebej omenja, pa čeprav le v zvezi z rokom za odločitev o njej.Opredelitev tožene stranke ni napačna, če je kot tožena stranka navedeno ministrstvo,...
VSRS Sodba VIII Ips 259/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - ponovna odmera - učinek za naprejNa podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile več izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, ki jih v času, ko bi jih lahko, ni izkoristil. Trenutek upravičenosti do višje pokojnine je Ustavno sodišče vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke; odločilo je, da v obeh primerih velja od prvega dne naslednjega meseca.
VSRS Sodba I Up 196/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2016mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – vračanje mladoletnika brez spremstva v izvorno državo – resna škoda pri potovanju v sicer varen domači kraj - varnostne razmere na poti - kršitve pravice do izjave (glede varnosti poti) – načelo največje otrokove koristiVrhovno sodišče je že v sodbi I Up 87/2015 zavzelo stališče, da je tudi v primeru vrnitve v domači kraj (in ne samo v primeru notranje razselitve) treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje in da je že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko prosilec tja varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda.
Sodba I Up 196/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2016mladoletni prosilci - vrnitev v varno tretjo državo, od koder je prosilec prišel - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - pravica do izjave prosilcaVrhovno sodišče je že v sodbi I Up 87/2015 sprejelo stališče, da je tudi v primeru vrnitve v domači kraj (in ne samo v primeru notranje razselitve) treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje in da je že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko prosilec tja varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda.
Sklep X Ips 505/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.03.2009denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - iz zaplembe izvzeto premoženjeO v obravnavani zadevi pomembnem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, in sicer je v zadevah X Ips 387/2008 z dne 8.5.2008, I Up 1148/2000 z dne 22.11.2001 in II Ips 627/2005 z dne 16.3.2006 odločilo, da premoženje, ki je bilo na podlagi 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto iz zaplembe, že po samem zakonu ni bilo predmet zaplembe, zato ni bilo podržavljeno, in sicer ne glede na to, da se je odločba o zaplembi glasila na zaplembo celotnega premoženja, izvzeto premoženje pa je bilo določeno šele s kasneje izdano odločbo, in tudi ne glede na to, kateremu od družinskih članov iz 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe je bilo puščeno izvzeto premoženje.
UPRS Sodba II U 386/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018odvzem magistrskega naslova - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - retroaktivnost - avtonomija univerze - uporaba ZUPMagistrska naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena in je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri sestavi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev (44. in 45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) ali če vsebuje prepisana besedila drugih avtorjev, brez navedbe avtorja.
Sklep I Up 311/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.2008združitev pritožbenih postopkov – odmera takse ob zavrženju tožbe - zastaranjeNi utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na 3. odstavek 32.a člena ZST, ki za primere, ko se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni bila plačana oziroma ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, določa plačilo le četrtine dolžne takse in oprostitev plačila kazenske takse. V obravnavanih primerih je namreč prišlo do zavrženja tožb zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zanje (takšne primere ureja 1. odstavek 32.a člena ZST), saj tožeča stranka pred njihovo vložitvijo drugostopenjskega upravnega organa ni pozvala, naj odloči o njenih pritožbah (kot zahteva 2. odstavek 26. člena ZUS).
Sklep Kp 5/2005Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.11.2005izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitevČe obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze. Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti. Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP). Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca...
sodba I U 892/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek27.05.2010inšpekcijski postopek – sklep o ustavitvi postopka – obnova postopkaPostopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti. Vendar pa tega pravila o nemožnosti obnove s sklepom končanega inšpekcijskega postopka ni mogoče upoštevati, saj glede na stališče iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008 tudi izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravno koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo.
Sodba X Ips 516/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.12.2010lokacijsko dovoljenje - obnova upravnega postopka – obseg obnove – presežen obseg obnove – odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku – lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje - zakonitost gradnje po sklepu o dovolitvi obnove lokacijskega dovoljenjaObnova postopka niti po ZUP/86 niti po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86 (9. točka 260. člena ZUP) pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z lokacijskim dovoljenjem oziroma z v njem dovoljeno gradnjo) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Obnova po 9. točki 249. člena ZUP/86 (oziroma 260. člen ZUP) torej ne more biti dovoljena zaradi varovanja javne koristi. Ob smiselni uporabi stališč, sprejetih v zadevah I Up 314/2001 in I Up 688/2001, lahko lokacijsko dovoljenje, če je gradbeno dovoljenje že dokončno...
Sklep I Up 535/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2011pritožba, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost - združitev zadevKer je pritožnik vložil pritožbe sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbe vložila oseba, ki te pravice nima.
VSRS Sklep I Up 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2015pritožba osebe brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnikaSodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno.
Sklep I Up 145/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2009združitev postopkov - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pisna izjava o premoženjskem stanju – pritožbena novotaKer je tožeča stranka prvič v pritožbah navedla, da ima blokiran transakcijski račun, tega pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pri svojem odločanju, saj tožeča stranka z ničemer ni opravičila prve navedbe o tem dejstvu šele v pritožbi.
Sodba I Up 731/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2003presoja dodelitve brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitevTožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker bi bilo predlaganje obnove postopka, ki se je končal z zamudno sodbo, za katerega bi bila obnova predlagana prepozno in tudi obnovitveni razlogi ne obstojijo, očitno nerazumno.
Sodba I Up 731/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2000pravočasnost pritožbe stranke, ki ji ni bila dana možnost udeležbe v denacionalizacijskem postopku ob predpostavki že vloženega predloga za obnovo postopkaČe je stranka v upravnem postopku že vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. tč. 249. čl. ZUP, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je njeno pritožbo, vloženo po izteku roka, ki velja za stranke v postopku, šteti in obravnavati kot pritožbo in ne kot predlog za obnovo postopka, ter jo kot prepozno vloženo zavreči.
Sodba I Up 731/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2005lastninjenje športnih objektov - društvena lastnina - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigiObčina nima podlage v 1. odstavku 64. člena ZSpo za razglasitev objektov društva za objekte občinskega pomena, ker je v zemljiški knjigi športno društvo vpisano kot lastnik objektov.
Sodba I Up 731/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2006azil - pospešeni ali redni postopek - ponovljeni postopek - poročila mednarodnih organizacijV ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo ni mogoče odločiti v pospešenem azilnem postopku, če je bil že pred izdajo prve odločbe uveden in izveden posebni ugotovitveni postopek.
UPRS Sodba I U 365/2017-22Upravno sodiščeUpravni oddelek12.07.2017sodniška funkcija - prenehanje sodniške funkcije - ničnost odločbe - aktivna legitimacijaFormalni status stranke v postopku izdaje odločbe sicer ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP, po katerem se odločba lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, saj so po stališču Ustavnega sodišča RS, izraženem v odločbi št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011 v smislu te določbe namreč v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne; ker se odločba za nično izreče v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta, se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega...

Izberi vse|Izvozi izbrane