Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep II Ips 163/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rokZastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Ob tem velja še dodati, da je tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-1117/12, Up-89/14 zavzelo stališče, da mora sodišče pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
VSRS Sklep I Up 221/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.07.2014davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazanaSodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko...
sodba U 576/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek06.04.2005kršitev pravil postopka - azilV postopku za ugotavljanje ali prosilec za azil izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji v skladu z določbami ZAzil (22. člen ZAzil) vežejo toženo stranko načela postopka po tem zakonu. Ob dejstvu, da tožnik v tožbi zatrjuje, da tožena stranka vseh njegovih izjav ni zapisala, sodišče zaključuje, da izjava tožnika ob podaji prošnje za azil ne daje zanesljive podlage in opore za sprejeto odločitev tožene stranke. Odločitve tožene stranke zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče pri tem opozarja na že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 725/2001 z dne 23. 8. 2001. 
Sklep I Up 233/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.07.2011sodne takse – rok za plačilo – zamuda plačila – ustavitev postopka – podatki o plačilu sodnih taks – izpisek plačilnega prometa sodiščaČe sodna taksa za tožbo ni plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, niti v nadaljnjih treh delovnih dneh, se šteje, da je vloga umaknjena.Pravne posledice neplačila sodne takse nastanejo že z iztekom rokov za njihovo plačilo, zato za odločitev o ustavitvi postopka ni pomembno, ali je taksni zavezanec zahtevano takso plačal kasneje. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks sodišče odloča (le) na predlog stranke.
VSRS Sklep X Ips 188/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2014dovoljenost revizije - denacionalizacija - zahtevki za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega premoženja - pomembno pravno vprašanje - narava roka za vložitev zahtevka - prekluzivni materialni rok - že rešeno vprašanjeTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Vrhovno sodišče je že v odločbah I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I Up 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007 in II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007 sprejelo jasno stališče, da je rok 60 dni za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti. Tako stališče, sprejeto v zgoraj naštetih odločbah Vrhovnega sodišča, tako predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse. Drugačno stališče, ki je bilo sprejeto samo v eni (prvi) odločbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne terja ponovne presoje tega vprašanja, saj je kasnejša sodna praksa glede tega vprašanja sprejela enotno stališče, ki je tudi že ustaljeno v sodni praksi. Zato vprašanje, ki...
Sklep I Up 381/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2011pravni interes za vložitev tožbe – tožba vložena po poteku prireditve – ugotovitvena tožba – ustavna odločbaOb ugotovitvi Ustavnega sodišče RS v odločbi U-I-181/09-15, Up-860/09-4 in Up-222/10-14 z dne 10. 11. 2011, da v času odločanja veljavna zakonska ureditev ZUS-1 tožeči stranki ni dajala možnosti tožbenega zahtevka, da bi v upravnem sporu lahko dosegel sodno varstvo pravic v zadevah, ko je že potekel čas prireditve, s čimer je bila ugotovljena neskladnost z ustavo, lahko do odprave tega neskladja s strani državnega zbora, tožeča stranka vloži tožbo na ugotovitev, da je bila v svojih pravicah in pravnih koristih prizadeta z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba) pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe za odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), če izkaže pravno korist.
UPRS sklep II U 24/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek29.01.2014disciplinski postopek - disciplinski postopek zoper izvršitelja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - zavrženje tožbeIz določb ZIZ ne izhaja, da ima tožnik kot predlagatelj predloga za uvedbo disciplinskega postopka status stranke in to ne v upravnem in tudi ne v sodnem postopku. Po tretjem odstavku 298.d člena ZIZ ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, ki odloča v disciplinskem postopku na prvi stopnji, le izvršitelj, ne pa tudi predlagatelj predloga. Aktivne udeležbe predlagatelja predloga v samem disciplinskem postopku pa tudi ne predvideva Pravilnik. Izpodbijani sklep zato v ničemer ni posegel v pravice tožnika in z odpravo akta njegov pravni položaj ne bi bil izboljšan. Tako tudi naslovno sodišče v sklepu I U 2183/2009 z dne 20. 10. 2010, I U 788/2013 z dne 17. 9. 2013 in v podobni zadevi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 350/2010 z dne 19. 5. 2011.
VSRS Sodba VIII Ips 285/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.08.2018ponovna odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - učinek za naprejTožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je Ustavno sodišče določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri. Datum upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
Sklep I Up 15/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009zastopanje v pritožbenem postopku - pravno sredstvo, vloženo po odvetniku - neizkazano pooblastilo - obvezna predložitev pooblastila - nepopolna vloga - združitev pritožb v skupno obravnavo in odločanjeGlede na peti odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (drugi odstavek 108. člena ZPP).
Sklep I Up 201/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.12.2009odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški postopka – neocenljiva zadeva – odprava bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavanem primeru predmet upravnega spora presoja zakonitosti odločb tožene stranke (ali gre za zemljišča, za katera se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sploh plačuje) in ne samih zneskov, navedenih v izpodbijanih odločbah, gre z vidika Odvetniške tarife za vrednostno neocenljivo zadevo.
VSRS sodba II Ips 190/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.07.2016dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dedovanje - odstop terjatve - povrnitev nepremoženjske škodeZ odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.
VSRS Sklep I Up 310/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.11.2016mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - začasna odredbaZa primere, ko je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, se za postopke sodnega varstva po izrecni določbi 125. člena ZMZ-1 uporabljata določbi 74. in 75. člena prej veljavnega ZMZ. Na podlagi petega odstavka 74. člena ZMZ pa je zoper sodbe upravnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče, ki jo je pritožnik tudi vložil in je predmet postopka v zadevi I Up 309/2016, do odločitve o njej pa upravni spor ni pravnomočno končan. Zato je odločitev o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki lahko učinkuje do pravnomočnosti odločbe sodišča, napačna.
UPRS sodba I U 971/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek22.07.2014prijava na razpis za državnotožilsko mesto - imenovanje vrhovnega državnega tožilca – pozitivno mnenje državnotožilskega sveta – zavrnitev imenovanja in napredovanja – Vlada Republike Slovenije – obrazložitev odločbe – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev pravil postopka – kršitev ustavnih pravicV konkretnem primeru je na podlagi osmega odstavka 37. člena ZDT-1 uporabljiva odločba Ustavnega sodišča RS Up 679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, ki se sicer nanaša na sodnike. V njej je izraženo smiselno stališče, da je potrebno v primeru, ko Vlada RS ne izbere kandidata, za katerega Državnotožilski svet na podlagi dokončnega mnenja meni, da je strokovno usposobljen, (z njegovim mnenjem pa se strinja tudi pristojni minister), pojasniti razloge za svojo odločitev. Le na ta način se lahko preveri, da so Vlado RS pri odločitvi o neimenovanju predlagane kandidatke vodili razlogi v javnem interesu in ne kakšni drugi.
VSRS Sodba I Ips 31496/2012-115Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.12.2016pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - vročitev sodbe - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - rok za pritožboPravica do pritožbe (25. člen Ustave RS) je temeljna pravica posameznika, ki izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave) karakterizira pravno državo. S to ustavno določbo je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V zvezi s pravico do pravnega sredstva je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-309/94 z dne 16. 2. 1996 obrazložilo, da ta ustavna določba zagotavlja spoštovanje načela inštančnosti pri odločanju sodišč, prav tako pa tudi pri odločanju drugih državnih organov, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih. Vsebina načela inštančnosti pa je prav v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopnega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna...
UPRS sodba I U 1827/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek13.02.2013najemnik denacionalizacijskega stanovanja – pravice najemnika denacionalizacijskega stanovanja – smrt najemnika – sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članomUstavno sodišče je v odločbi U-I-128/08, Up-933/08 z dne 7. 10. 2009 razlikovalo med zakoncem ali izvenzakonskim partnerjem najemnika – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice ter drugimi njegovimi ožjimi družinskimi člani (iz kroga oseb iz 6. člena SZ) le pri obravnavi vprašanja upravičenosti teh do neprofitne najemnine, ter se ni splošno opredelilo, kot to razlaga toženka, da se vse pravice najemnikov – prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice po njihovi smrti prenesejo le na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ne pa tudi na druge ožje družinske člane.
Sklep I Up 554/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.12.2012mednarodna zaščita – omejitev gibanja – čas trajanja omejitve gibanja - različen čas trajanja omejitve gibanja glede na razlogRes je, kot navaja sodišče prve stopnje, da za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadošča izpolnjevanje le enega od z ZMZ taksativno navedenih razlogov, vendar pa je treba zaradi morebitno različnega izteka časa trajanja omejitve gibanja na podlagi posameznega razloga, presoditi obstoj vsakega od razlogov, na katerem začasna omejitev gibanja temelji. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo (I Up 65/2011). Omejitev gibanja namreč lahko traja le do prenehanja izpolnjevanja razlogov za omejitev gibanja (četrti odstavek 51. člena ZMZ), ne sme pa trajati dlje od treh oziroma, s podaljšanjem za en mesec, štirih mesecev.
Sklep X Ips 446/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.03.2013dovoljenost revizije – vrednost spora - pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti - prepoved nepoštene poslovne prakse – ukrep tržnega inšpektorataPo presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenega ukrepa (prepoved nepoštene poslovne prakse), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepih U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010), v obravnavanem primeru pa gre zgolj za prepoved nepoštene poslovne prakse. Zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
UPRS Sklep I U 802/2019-6Upravno sodiščeUpravni oddelek10.05.2019mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbeTožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 8. 5. 2019 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 5. 5. 2019 v Azilni dom ni več vrnil.
VSRS Sodba VIII Ips 244/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.04.2018odmera pokojnine - pravnomočna odločba - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - ponovna odmera - učinek za naprejNa podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera pokojnine omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od pravnomočnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je za vse te primere določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje od vložene zahteve, torej za naprej.
sodba I U 1866/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2010medoperaterski trg - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - obveznost cenovnega nadzoraV obravnavanem primeru ni sporno, da je tožena stranka referenčno ceno zaključevanja klicev izračunala skladno s Priporočilom, po metodologiji LRIC „bottom up“, saj tožena stranka temu ne oporeka. Ugovori tožene stranke, ki pa se nanašajo na samo metodologijo izračuna referenčne cene, niso utemeljeni, saj glede na zavezanost regulatornega organa k doslednemu upoštevanju Priporočila na drugačno odločitev ne bi mogli vplivati.

Izberi vse|Izvozi izbrane