Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep VIII DoR 89/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.11.2015predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - jamstveni sklad - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnostiVrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-49/15, Up-238/15 z dne 15. 10. 2015, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
Sklep I Up 5/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2005začasna odredba - ureditev stanja - sprememba oblike vrnitve podržavljenega premoženjaPredlagana ureditev stanja, s katero se po vsebini spreminja odločitev o obliki vrnitve podržavljenega premoženja v postopku denacionalizacije, ni v okviru spornega razmerja, niti v neposredni povezavi z njim.
Sklep III Ips 124/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.02.2007obnova postopka - nova dejstva - odstop terjatve (cesija) - pritožba - navedbe odločilnega pomena - obseg obrazložitve drugostopenjskega sodiščaKatere pritožbene navedbe je razumeti kot navedbe odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), je razvidno iz dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča RS. To so tista naziranja, "ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna" (navedek je iz odločbe Ustavnega sodišča z opr. št. Up-373/97; vsebinsko enako tudi odločbi z opr. št. Up-476/03 in Up 130/04). O potrebni dolžini odločbe instančnega sodišča se je Ustavno sodišče izreklo še v drugih odločbah. Menilo je naslednje: če se instančno sodišče strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, potem je lahko obrazložitev instančnega sodišča krajša, kot bi sicer morala biti in če pritožba ne navaja nobenih novih pravnih stališč (odločbi Ustavnega sodišča z opr. št. Up-429/01 in Up-199/02). Obnovitveni razlog "možnosti razpolaganja z zahtevkom", kot ga je tožena...
VSRS Sklep I Up 51/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.04.2016davčni inšpekcijski postopek - predlog za zavarovanje dokazov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vmesni procesni aktNa drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na dejstvo, da je zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje, dovoljena pritožba (drugi odstavek 206. člena ZUP), saj to dejstvo na dopustnost upravnega spora po prvem odstavku 2. člena oziroma po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 ne vpliva (primerjaj sklep VS RS I Up 250/2009), temveč je za dopustnost upravnega spora oziroma sodnega varstva odločilna vsebina upravnega akta.
Sklep I Up 350/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.09.2009sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taksPravno osebo se lahko oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma se ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Sodba I Up 677/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.05.2004določitev nacionalne panožne športne zveze - izbirni postopekOdločanje o članstvu v Olimpijskem komiteju Slovenije je nedvomno v izključni pristojnosti navedene organizacije (4. odstavek 8. člena ZSpo), Zakon o športu (ZSpo) pa tudi ne daje Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport nobenega pooblastila, da bi sam obravnaval kot predhodno vprašanje vprašanje članstva Zveze za avtošport Slovenije - AŠ 2005, Krovska 5, Ljubljana, v Olimpijskem komiteju Slovenije.
Sklep X Ips 500/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.11.2010gradbeno dovoljenje – obnova – stranke v postopku -mejaš denacionalizacijski upravičenec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanjeRevidentka pravnega vprašanja ni postavila na način, določen v 83. členu ZUS-1, saj ga ni konkretizirala, niti ne gre za odstop od sodne prakse, saj sodbe, na katere se sklicuje, obravnavajo drugačno pravno in dejansko situacijo. O vprašanju, ki je pomembno v obravnavani zadevi, in sicer: ali lahko kot stranka v obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja sodeluje denacionalizacijski upravičenec, ki se mu v postopku denacionalizacije vrača sosednje zemljišče in ne zemljišče, predvideno za gradnjo po gradbenem dovoljenju, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevah I Up 712/2003 in I Up 112/2004 in je torej že rešeno, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
UPRS Sodba in sklep I U 2533/2017-5Upravno sodiščeUpravni oddelek22.11.2017mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - tožbena novota - začasna odredbaVrhovno sodišče je v sodbi I Up 250/2016 z dne 16. 11. 2016 razlogovalo, da so sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, npr. poročili organov EU, ESČP ali UNHCR. Če aktualnih poročil npr. UNCHR, EASO, HUMAN RIGHTS WATCH, Amnesty International oziroma ECRE ipd., ki bi obravnavala sistem mednarodne zaščite v Republiki Italiji kot kritičen, ni, jih pri ugotavljanju obstoja sistemskih pomanjkljivosti v sistemu mednarodne zaščite in v zvezi s pogoji za sprejem prosilcev ni bilo mogoče upoštevati.
UPRS sodba U 74/2002Upravno sodiščeUpravni oddelek29.01.2003status nepremičnine ob podržavljenju kot podlaga za določitev odškodnineSodišče je v svojih odločbah že pojasnilo (enako pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994 in sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 1113/00 z dne 13. 6. 2001), da je za vrednotenje podržavljenega zemljišča odločilno njegovo stanje ob podržavljenju. To stanje ne izhaja vedno iz namena podržavljenja, temveč iz takrat obstoječih in takrat veljavnih prostorskih aktov, v katerih so bila zemljišča razvrščena med kmetijska, gozdna oziroma stavbna zemljišča, lahko pa, da stanje zemljišča izhaja tudi iz aktov o podržavljenju oziroma zakona, na podlagi katerega je bilo podržavljeno in je predpis hkrati spremenil tudi namembnost zemljišča v gradbeno zemljišče. 
VSRS Sklep I Up 138/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.11.2015ustavitev postopka - tožba zaradi molka organa - stroški sodnega postopka - pozneje izdan upravni akt organa druge stopnje - zavrnitev pritožbe - stroški priznani po Pravilniku - spor o zakonitosti - spor polne jurisdikcije - pravna praznina - načelo enakostiV obravnavanem primeru drugostopenjski upravni organ z odločbo, ki jo je izdal po vložitvi tožbe zaradi molka organa, ni odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi. O tem je bilo namreč odločeno z upravnim aktom upravnega organa prve stopnje, z naknadno odločbo drugostopenjskega organa pa je bila(le) zavrnjena pritožba zoper ta akt.Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. I Up 271/2012 in sklep I Up 206/2012) se stroški po Pravilniku priznajo tudi v situaciji, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek. Tak položaj je po mnenju Vrhovnega sodišča primerljiv obravnavanemu, saj gre v obeh primerih za odločitev pritožbenega organa, s katero ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
VSRS sodba in sklep I Up 361/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2014istospolna usmerjenost - strah pred preganjanjem - nekonsistentne izjave - nerazumevanje napotkov Vrhovnega sodiščaZa priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena. Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na...
Sklep X Ips 42/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.04.2014dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- pomembno pravno vprašanje - neenotna praksa sodišča prve stopnje - že rešeno vprašanje - standardna klasifikacija dejavnosti - notarTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja, ali se dejavnost notarjev v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča presoja po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ali pa kot javna služba, kot je opredeljeno v Ustavi RS in Zakonu o notariatu, že opredelilo v odločbah I Up 1096/1999 z dne 3. 4. 2003 in I Up 1103/1999 z dne 3. 4. 2003. Sprejelo je stališče, da se za potrebe obračuna NUSZ notariat razvršča po Standardni klasifikaciji dejavnosti, torej med storitvene in trgovske dejavnosti v skupino D, podzrazred pravne in računovodske dejavnosti. Od tega stališča VS pa izpodbijana sodba ne odstopa.
VSRS sklep VIII DoR 88/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.12.2015predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pravice po ZJSRSVrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem je treba opozoriti tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-48/15, Up-237/15 z dne 18. 11. 2015 zavrglo ustavno pritožbo zoper zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 56/2014 z dne 28. 1. 2015, s katerim je bilo odločeno enako kot v obravnavani zadevi, in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
UPRS Sodba in sklep I U 736/2019-7Upravno sodiščeUpravni oddelek30.04.2019mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članiciČeprav je izrek tovrstnega ukrepa v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici zaradi zagotovitve učinkovite izvedbe postopka mogoč, kot jasno navaja Vrhovno sodišče v zadevah I Up 15/2016 (16. točka obrazložitve), in čeprav je toženka ta ukrep izrekla zaradi tožnikove nevarnosti pobega, sklicujoč se na 28. člen Uredbe Dublin III, 84. člen ZMZ-1 in 68. člen ZTuj-2, po presoji sodišča v obravnavanem primeru pogoji za izrek tovrstnega ukrepa, niso izpolnjeni.
UPRS sodba I U 1778/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek18.02.2015mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in matiV skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
Sklep X Ips 48/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.01.2012uporabno dovoljenje – razveljavitev gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude poslediceVrhovno sodišče je o tem, ali je po pravnomočni razveljavitvi gradbenega dovoljenja (še) mogoča izdaja uporabnega dovoljenja, že zavzelo stališče v sklepu I Up 419/2009 z dne 8. 12. 2010. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je obstoj gradbenega dovoljenja ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja in da uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja niti ne more biti izdano niti ne more obsta(ja)ti; pri tem se je sklicevalo na 89. člen ZGO-1.
UPRS Sodba III U 333/2018-19Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2019imenovanje notarja - pooblastila ministra - odločba o izbiri - ocena strokovne komisije - strokovna usposobljenostMinister je z izpodbijano odločbo za notarko imenoval kandidatko, ki je na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna komisija, dosegla najvišje število točk. Izbor je skladen s stališčem VS RS (sodba I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018), da je v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najvišje število točk.
UPRS Sodba I U 140/2018-14Upravno sodiščeUpravni oddelek25.09.2019razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v nazivPo stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
Sodba Up 2/92-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.03.1993status civilnega invalida vojne - zvišanje odstotka invalidnostiNi mogla vplivati na odločitev o stvari napaka v postopku na prvi stopnji, če je bil brez vednosti civilnega invalida v izvidu in mnenju zdravniške komisije I. stopnje skupni odstotek invalidnosti popravljen.
VSRS Sklep X DoR 7/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2018dopuščena revizija - mednarodna zaščita - pridržanje - nevarnost pobegaStališče Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

Izberi vse|Izvozi izbrane