Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro sklep U 744/2004 Upravno sodišče Varstvo ustavnih pravic 04.01.2006 sodno varstvo V obravnavani zadevi ni pogojev za to, da bi se sodišče izreklo za nepristojno v skladu s kriteriji, ki jih je postavilo Ustavno sodišče RS v zadevi Up-547/2004. Pri vprašanju, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, je po mnenju sodišča treba izhajati iz vsebine zahtevka tožeče stranke; bistveno je torej, kaj od sodišča zahteva tožeča stranka, pomembno pa je tudi, kakšen je status tožene stranke. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča RS v zvezi z pravico do domneve nedolžnosti iz 27. člena in iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do domneve nedolžnosti iz 2. odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na nek sodni postopek, ki sicer ni nujno postopek ugotavljanja kazenske odgovornosti v kazenskem postopku. Sklep I Up 2/2007 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 11.01.2007 upravni spor - načelo kontradiktornosti - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - izvedba glavne obravnave - azil - bistvena kršitev določb postopka Glede na načelo o kontradiktornem postopku v upravnem sporu in ker so tožniki v tožbi predlagali glavno obravnavo ter ker je tožena stranka že tretjič izčrpno obravnavala okoliščine konkretne azilne zadeve, ki so ostale tudi po tem nerazčiščene, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo sprejeti predlog tožnikov za razpis glavne obravnave in ne odpravljati odločbe tožene stranke in ji ponovno vračati zadevo v nov postopek, saj mu je določba 3. odstavka 39. člena ZAzil nudila podlago, da v konkretnem primeru v zvezi z napovedanimi okoliščinami samo reši stvar. UPRS sodba I U 1307/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 31.08.2016 dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe Tožnica utemeljeno opozarja, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno opredelila do pojasnil, ki sta jih z vlogo z dne 13. 8. 2015 glede nasprotujočih si izjav tožnice podala pooblaščena družba A. d.o.o. in tožnica sama, in katerim sta predložila tudi obsežen poslovni načrt start-up projekta Q., saj je navedla zgolj, da podana pojasnila „niso opravičilo“ za ugotovljena neskladja. Navedena argumentacija, za katero tožnica upravičeno trdi, da je pavšalna, po oceni sodišča za obrazložitev sprejete dokazne ocene, ki bi omogočala sodni preizkus pravilnosti in zakonitosti, ne zadošča, saj ni mogoče spregledati, da je tožnica na zaslišanju poznala odgovore na večino zastavljenih vprašanj, da v postopku ni podala neprepričljivih pojasnil, ki jim ne bi bilo mogoče slediti, ter da je pristojnemu organu predložila tudi poslovni načrt nameravanega prvega projekta in navedla, da ima dogovorjeno poslovno sodelovanje s švicarsko investicijsko... sodba U 2380/2002 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.01.2004 posamičen akt Z odločbo, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, je ustavno sodišče odločalo o skladnosti nekaterih določb ZDen z ustavo, ne pa odpravilo podzakonski predpis, zato tožnik ne more s sklicevanjem na to odločbo zahtevati odpravo pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. VSRS Sklep I Up 184/2016 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.04.2018 pristojnost socialnega sodišča - štipendija za nadarjene Iz nesporne vsebine procesnega dejanskega stanja izhaja, da se navedena štipendija podeljuje na podlagi kriterija študijskega uspeha nadarjenim študentom, ki za to izpolnijo določene pogoje. Za tovrstne primere pa je pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih določil 7. člen ZDSS-1. Sodba I Up 839/2006 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 31.05.2006 azil - pospešeni ali redni postopek - ponovljeni postopek - poročila mednarodnih organizacij Ker so bila pred izdajo prve odločbe tožene stranke pribavljena poročila in je prva (odpravljena) odločba na njih temeljila, to pomeni, da je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek, zato v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo ni mogoče odločati v pospešenem postopku.
UPRS sodba I U 694/2014 Upravno sodišče Javne finance 31.03.2015 davek na dediščine in darila - obdavčljivo premoženje - terjatev - davčna stopnja - dedna transmisija Določbo 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZDDD je mogoče pravno konsistentno razlagati le tako, da se kot premoženje, ki se obdavči, štejejo premoženjske pravice in poleg lastninske pravice iz 1. in 2. alineje še druge stvarne pravice, torej še zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Pravice iz 3. alineje so torej vse stvarne pravice, razen lastninske pravice, ki jo zakon obravnava ločeno, ter premoženjske pravice, ki nimajo narave stvarnih pravic. Kaj je premoženjska pravica, ZDDD ne pove, skladno s civilnopravno teorijo pa so to vse tiste pravice, ki imajo objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Podedovana terjatev je bila tako tožnici utemeljeno upoštevana v davčni osnovi kot premoženjska pravica iz 3. alineje navedene določbe ZDDD. Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno sorodstveno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to... sodba U 2386/2006 Upravno sodišče Upravni oddelek 20.02.2007 vrednost podržavljenega premoženja - denacionalizacija stavbnih zemljišč Parcelni načrt razlastitvenega upravičenca ne zadostuje za standard, izražen v ustavni odločbi št. U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994, da mora biti zemljišče v načrtih stanovanjske gradnje predvideno za gradnjo - s planskim aktom. Sklep I Up 222/2009 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 03.06.2009 popravni sklep v postopku pred Vrhovnim sodiščem Očitna pomota o izvorni državi prosilca ZMZ v uvodu in obrazložitvi sodbe se lahko popravi s popravnim sklepom. Sklep I Up 426/2001 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.04.2005 učinek razveljavitve podzakonskih aktov Upravni organ je zavrnil zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku zaradi tega, ker ni izkazal lastništva države na zemljiščih, na katerih je bila predvidena gradnja. Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bil med upravnim sporom razveljavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega družbenega plana I, s katerim je občina v nasprotju s 3. in 8. členom ZKZ nezakonito spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Ustavno sodišče RS odpravilo zazidalni načrt. Ker je bilo sodelovanje v postopku odklonjeno tožeči stranki zaradi neizkazanega lastništva zemljišč, je z razveljavitvijo prostorskih aktov nastopil učinek odločitve Ustavnega sodišča RS tudi na to pravno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
Sodba I Up 1126/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 15.03.2005 davek od dohodka iz dejavnosti - stroški, potrebni za opravljanje dejavnosti ali z dejavnostjo povezani stroški - najemnina za oddajanje poslovnih prostorov kot prihodek v primeru neregistrirane dejavnosti oddajanja poslovnih prostorov Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-251/00 z dne 23.5.2002 je treba presojo, ali gre za dohodke po 12. členu ZDDPO opraviti po v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS novelirani določbi 12. člena ZDDPO. Določbe zakona, ki jih Ustavno sodišče razveljavi, se od dneva učinkovanja razveljavitve v nepravnomočnih sporih ne smejo uporabljati. Za določitev davčne osnove za odmero davka od dohodka iz dejavnosti so pomembni davčni predpisi in SRS, ne pa ZGD. Najemnina za poslovne prostore, ki jo tožnica prejema z oddajo poslovnih prostorov, za to dejavnost pa kot s.p. ni registrirana, ni dohodek samostojne podjetnice, temveč tožnice kot fizične osebe. Zato se ji tudi kot odhodki ne upoštevajo stroški v zvezi s temi poslovnimi prostori in amortizacijo.
UPRS Sodba in sklep I U 403/2018-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 26.02.2018 mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - začasna odredba Iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-528/15 (Al Chodor) izhaja obveznost države članice, da mora v splošno zavezujoči določbi določiti objektivna merila, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega prosilca za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim poteka postopek predaje. Iz te dikcije torej nedvoumno izhaja, da morajo biti kriteriji zapisani v zakonu ter da mora biti kvaliteta teh kriterijev taka, da jih je mogoče šteti za objektivna merila. Nedvomno pravna podlaga iz ZTuj-2 izpolnjuje te kriterije. Gre namreč za kriterije, ki so zapisani v zakonu, ki ureja sorodno pravno področje tujcev (soroden postopek vračanja oziroma odstranitve tujca iz države). Iz tega razloga zgolj to, da kriteriji niso zapisani v zakonu, ki ureja odločanje o mednarodni zaščiti, ne zmanjšuje splošne obveznosti in predvidljivosti njihove uporabe, niti zahtevane kvalitete objektivnosti teh kriterijev.
Sodišče ne soglaša s tožbeno navedbo, da se 68. člena ZTuj-2 pri mednarodni zaščiti sploh... Sodba I Up 426/2007 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 03.06.2007 azil - zaslišanje prosilcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na napotke sodišča prve stopnje Tožena stranka se ni opredelila do izraženih subjektivnih opažanj nasilja in ni z dodatnimi vprašanji oziroma podvprašanji poskušala pridobiti odgovore na vse tiste okoliščine, za katere misli, da so bistvene in da so ostale sporne. Tožena stranka ni sledila napotkom sodbe sodišča prve stopnje, v posledici česar je ostalo dejansko stanje glede omenjenih dejstev in okoliščin nepopolno ugotovljeno. Zato sodišče prve stopnje pravilno navaja, da bo morala v ponovnem postopku tožena stranka ponovno zaslišati tožnika z namenom ugotovitve pravega dejanskega stanja. Pri tem bo morala vsakemu od tožnikov predočiti neskladnost izjav in po možnosti ugotoviti, zakaj so te izjave neskladne. Prav tako bo morala soočiti oba tožnika med seboj, če se bo izkazalo, da se njune izjave v bistvenih okoliščinah razlikujejo.
VSRS Sklep I Up 140/2018 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 28.11.2018 načelo de minimis non curat praetor - zavrženje tožbe - neznatne posledice - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika Sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če pravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Gre za t. i. imenovano načelo de minimis. Za take posledice gre na primer takrat, ko je sporen le minimalen znesek, ki ne bi opravičeval stroškov celotnega sodnega postopka. Zato tudi zavrženje tožbe v takem primeru ne more pomeniti kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Če je torej teža posledic po izpodbijanem aktu za pritožnika majhna (zanemarljiva), je odločitev sodišča prve stopnje, da takšno tožbo zavrže in je ne presoja vsebinsko, zakonita. VSRS Sklep I Up 305/2015 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 15.03.2016 kandidatura za mesto sodnika na ESČP - obnova postopka - pravni interes za pritožbo - končan postopek javnega razpisa - odgovor na pritožbo vložen po osebi brez PDI - utemeljenost predloga za obnovo Glede na to, da je bil razpis, v okviru katerega pritožnik uveljavlja predlog za obnovo postopka, ponovljen, ponovljeni razpis, v katerem je bila pritožnikova kandidatura kot popolna tudi posredovana predsedniku Republike Slovenije, ki je pritožnika tudi s še tremi drugimi kandidati predložil kot možnega kandidata v izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije, pa je tudi že končan, pritožnik nima več pravnega interesa za obnovo sodnega postopka, končanega s sodbo sodišča prve stopnje I U 511/2015 z dne 14. 4. 2015, saj si pravnega položaja v nobenem primeru ne more več izboljšati. UPRS Sklep I U 2357/2017-8 Upravno sodišče Upravni oddelek 11.10.2018 sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe. Tožeča stranka se je na poziv sodišča odzvala z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, čeprav je sodišče Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji in kljub temu, da je sama prejela jasno pojasnilo o zakonski ureditvi v Republiki Sloveniji in o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je njena navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, tako da je sodišče posledično niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti preložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti. Sodišče tako ugotavlja, da tožeča stranka z navedenim odzivom ni ravnala po sklepu sodišča. Sodba I Up 1038/2000 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.09.2001 obseg odločanja v denacionalizacijskem postopku Odločanje o obveznosti prenosa zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jo določa 5. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
Sodba I Up 647/99 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 29.11.2001 ugotovitev državljanstva Navedbe o priposestvovanju domovinske pravice po Zakonu z dne 5. decembra 1896, s katerim se spreminjajo določila Zakona o domovinstvu z dne 3. decembra 1863, je potrebno izkazati.
Sodba I Up 1329/2004 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.04.2005 denacionalizacija stavbnih zemljišč - ničnost denacionalizacijske odločbe - ničnostni razlog - uporaba materialnega prava v denacionalizacijski odločbi Uporaba materialnega prava v denacionalizacijski odločbi, ki je bila po poznejši odločbi ustavnega sodišča ugotovljena za zmotno, ni ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP.
Sodba I Up 211/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 05.07.2005 avtorsko delo iz delovnega razmerja - delo, ki ustreza standardom avtorskega dela po ZASP Da gre za avtorsko delo iz delovnega razmerja, morajo biti podane okoliščine, ki kažejo, da delo ustreza standardom, ki jih za avtorsko delo določa 5. člen ZASP.
